Tiskane izdaje
Ljubljana – O sodnicah Didi Volk in Jelki Rozman, znanih iz afere Prijatelji v stečaju, proti katerima je potekal postopek ugotavljanja strokovne in etične odgovornosti znotraj sodstva, personalni svet vrhovnega sodišča ni ugotovil, da bi storili takšne napake, zaradi katerih bi bila lahko ogrožena njuna sodniška kariera.
Tako bosta ostali v sodniških vrstah, in sicer še naprej kot sodnici gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča. Ta informacija je sicer neuradna, a zanesljiva, in v sodstvu že odmeva.
Naj spomnimo, da je afera, ki je izbruhnila v preteklem letu, nakazovala, da so zasebni stiki, ki so jih imeli stečajni sodniki s stečajnimi upravitelji, vplivali na to, kateri od upraviteljev je dobil pomemben stečaj in kolikšno nagrado mu je sodnik odredil. Službeni nadzor nad delom sodnikov – tega je bil poleg Dide Volk in Jelke Rozman deležen tudi Gregor Collauti – ni prinesel dramatičnih ugotovitev, ocene sodniške službe, ki jih je nato izdelal personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani, pa tudi ne.
Brez uspeha
Toda z dvema ocenama se ni strinjal predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan, ki se je pritožil zoper odločitvi personalnega sveta višjega sodišča, ki ju je ta izdelal za sodnici Volkovo in Rozmanovo. Ob vložitvi pritožbe nam je Panjan pojasnil, da jo je vložil iz več razlogov, tudi zato, ker »je zadeva negativno zaznamovala delo ljubljanskega okrožnega sodišča, čeprav je bila morda medijsko pretirano izpostavljena. Da bomo mirni, je prav, da se primer obravnava na obeh stopnjah, torej po pritožbi proti oceni personalnega sveta višjega sodišča še pred personalnim svetom vrhovnega sodišča. Ključni del pritožb izhaja iz moje presoje o tem, kdaj je kršen ugled sodniške službe in samega sodišča. V pritožbah sem poudaril nove okoliščine, ki jih personalni svet višjega sodišča ni upošteval ali pa jih ni mogel upoštevati. Hkrati sem se delno osredotočil tudi na oceno strokovnega dela.«
Toda s pritožbama Panjanu ni uspelo. Primer je tako v okviru mehanizmov, ki obstajajo znotraj sodstva, končan, saj proti odločitvi personalnega sveta vrhovnega sodišča (tega sestavljajo vrhovni sodniki Mile Dolenc, Ana Božič Penko, Bojan Dolenc in Rudi Štravs) ni pritožbe. Tudi kateri drugi postopki, denimo disciplinski, niso več mogoči, saj gre za dogodke, ki segajo štiri, pet let nazaj in so že zastarali.
Še ena brezmadežna
Odločitev personalnega sveta vrhovnega sodišča v sodstvu različno odmeva. V povezavi z nedavno odločitvijo personalnega sveta mariborskega višjega sodišča jo mnogi vidijo kot še eno potrditev dejstva, da vrana vrani ne izkljuje oči. V mariborskem primeru je namreč predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša zahteval oceno sodniške službe za preiskovalno sodnico, ki v zadevi Tovšak gradbeni baronici ni pravočasno odpravila pripora.
Personalni svet mariborskega višjega sodišča je ocenil, da sodnica izpolnjuje pogoje za napredovanje. Proti tej odločitvi drugače kot v ljubljanskem primeru ni bila vložena nobena pritožba, tako da je ocena za preiskovalno sodnico do naslednje ocene dokončna. Hilda Tovšak pa zaradi nezakonitega pripora sicer državo toži za 16.000 evrov.
Hladen tuš
Takšna odločitev je bila za vrh sodstva vendarle presenečenje. Med vrsticami sporočila vrhovnega sodišča smo takrat lahko razbrali, da so v Ljubljani odločitev personalnega sveta mariborskega višjega sodišča razumeli kot hladen tuš, saj so navedli, da vrhovno sodišče po veljavni zakonodaji nima možnosti, da bi zoper oceno sodniške službe personalnega sveta mariborskega višjega sodišča uporabilo kakšno pravno sredstvo. Ker so ocene sodniške službe zaupne narave, pravzaprav nikoli ni mogoče razbrati, koliko personalni sveti upoštevajo napake, ki jih storijo sodniki pri svojem delu.
Po novem bo bolje
Toda predsednik vrhovnega sodišča naj bi v skladu s predlogom novele zakona o sodniški službi, ki je julija prestala prvo parlamentarno obravnavo, dobil nekoliko večje pristojnosti v postopkih izdelave ocene sodniških služb za posamezne sodnike. Druga obravnava novele zakona je predvidena za jesen.
