Štefanec ne vidi »prav nobenega razloga« za svoj odstop

»Če bi odstopil, bi pokazal svojo slabost,« je še dejal predsednik KPK, ki ga javnost vse pogosteje poziva k odstopu.

Objavljeno
15. oktober 2015 17.30
Boris Štefanec predsednik KPK Ljubljana 31.3.2014
Pi. K., Delo.si, STA
Pi. K., Delo.si, STA

Ljubljana − Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec meni, da bi zanikal vse dosedanje delo in uspehe komisije, če bi odstopil. Njegova namestnica Alma Sedlar nasprotno z odstopom nima težav, če bi to rešilo položaj. »Če ne bom tega storila za gospodom Štefanecem, nisem rešila ničesar,« meni.

Štefanec, kot je dejal, glede na to, da se lahko povsem brez težav in normalno pogovarja o delu komisije, nima prav nobenega razloga, da bi odstopil. »S tem bi pravzaprav pokazal svojo slabost.« Poudarja tudi, da ga nihče ni opozoril, da je delal nezakonito. »Nezakonito je delal nekdo drug,« je pristavil.

Kot je ob robu parlamentarne mandatno-volilne komisije, ki danes obravnava tudi letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) za lani, v izjavi za medije dejal Štefanec, se ne more sprenevedati glede pozivov k odstopu, ki se pojavljajo v javnosti. Toda, kot je poudaril, bi zanikal vse delo in uspehe komisije, ki so razvidni tudi iz letnega poročila, ki ga je senat podprl soglasno, če bi glede na vse dogajanje v komisiji odstopil, ker da mu je vsega dovolj.

Štefanec: Pahor me ne more razrešiti

Na vprašanje, ali bi bila rešitev za nastalo situacijo na KPK odstop katerega od drugih članov senata, je Štefanec odgovoril, da o tem noče špekulirati, saj je to odločitev vsakega posameznika. Namestnice Sedlarjeve, kot pravi, ni nikoli pozival, naj odstopi, in je tudi ne bo. Toda če Sedlarjeva meni, da je tako težko delati na komisiji, jo poziva, da o svojem delu na KPK premisli. S sodelovanjem s Sedlarjevo da nima težav, »čeprav bi si želel to sodelovanje na bistveno višjem nivoju«.

Štefanec meni, da ni res, da komisija ne dela ali da ne dela dobro. »Res pa je, da vsi ti problemi mečejo slabo luč na delo,« je dodal. Želi si, da bi komisija s proaktivnim delovanjem poskušala spremeniti stališče javnosti, da tovrstni problemi onemogočajo ali omejujejo njeno delo.

Glede vpletenosti predsednika republike Boruta Pahorja, ki je senat KPK imenoval, je Štefanec dejal, da predsednik republike, kot je v pismu senatu zapisal tudi sam, nima nobenih pristojnosti za kakršnekoli spremembe v komisiji. Razrešil bi jih lahko, če bi za to obstajali zakonski pogoji. Toda predsednik republike je znan po tem, da premisli o tovrstnih odločitvah. »Mislim, da ne bo klical senata na odstop,« je dejal.

Sedlarjeva pa je na vprašanje, ali spoštuje predsednika KPK Štefaneca, odgovorila, da spoštuje funkcijo predsednika komisije, drugega pa da ne more komentirati. Glede tega, kaj bi storila, če bi Pahor člane senata pozval k odstopu, je dejala, da nikoli v življenju ni trdila, da si želi na tej funkciji dočakati upokojitev ali da ne bi mogla delati kje drugje.

Sedlarjeva: Nadzora nad KPK ni

Z odstopom torej, kot je poudarila, nima težav »kadarkoli, če bi to karkoli rešilo«. Toda v tem primeru so po njenih besedah konflikti posledica nekaterih stvari, na katere opozarja, ker se z njimi ne more strinjati. »Mislim, da tu problem nisem jaz,« je dejala. Po njenem mnenju z odstopom ne bi dosegla nič, če tega ne bo naredila za Štefanecem.

Na vprašanje, kako bi ona rešila položaj, je odgovorila, da je treba to vprašati predsednika KPK, »ker on ima ta pooblastila, ki jih tudi svojim namestnikom dodeljuje in odvzema, ker mu to omogoča trenutna zakonodaja«. Kot je opozorila, ni nadzora nad KPK, zato se mogoče tudi nekoliko več obračajo na odločevalce in medije. Če se namreč pojavi sum, da KPK krši zadeve, za katere naj bi bila pristojna sama, se po njenih besedah »ne moreš nikamor obrniti, ker je KPK edina takšna institucija«. »Če predsednik republike Borut Pahor ne ve, kako rešiti situacijo, vem jaz še manj,« je odgovorila.

Sama se sicer zavzema za nekatere spremembe zakonodaje, ki po njenih besedah sicer mogoče ni tako slaba, kot se zdi. Radikalni posegi tako po njenem mnenju ne bi bili primerni, saj je nujno zaščititi neodvisnost institucije. »Če pa imaš možnost nekoga imenovati in mu daš pooblastila boga, potem bi moral imeti tudi možnost, da mu ta pooblastila − če si jih preveč po svoje razlaga − tudi odvzameš,« je pojasnila.