Tiskane izdaje
Ljubljana − Članica senata Komisije za preprečevanje korupcije Alma Sedlar je po besedah predsednika komisije Borisa Štefaneca vpogledovala v vse dokumente komisije, ne le tiste, ki so jih obravnavali na senatu. Tako je, denimo, vpogledovala tudi v osebne mape zaposlenih na KPK in podatke medijsko prepoznavnih oseb, je pojasnil Štefanec.
Alma Sedlar pa glede teh očitkov pojasnjuje, da je ravnala v skladu z dostopnimi pravicami in navodili. Vpogled v dokumente je bil po njenih besedah pogosto edini način, da se je seznanila z delom na komisiji.
Zgodba o sporih med Sedlarjevo in Štefanecem zaradi omejevanja njenega dela po besedah Štefaneca ne drži. Kot je pojasnil v današnji izjavi za medije, je prejšnji teden dobil informacijo, da Sedlarjeva zelo intenzivno posega in vpogleduje v vse dokumente KPK, tudi v osebne mape. Vsi člani senata so sicer po njegovih besedah imeli možnost pregledovati vse, vendar pa bi morali biti vpogledi v skladu z določili zakona o varovanju osebnih podatkov.
Vpogledovala naj bi v občutljive podatke
Zaradi suma, da so bila določila tega zakona kršena, je že v petek z namestnico Sedlarjevo opravil pogovor. V ponedeljek so zaradi suma kršitev v elektronski obliki podali tudi prijavo na urad informacijskega pooblaščenca, v torek pa so dokumente na urad posredovali v fizični obliki, je pojasnil.
Po njegovih besedah iz te dokumentacije izhaja, da je Sedlarjeva letos do 12. oktobra vpogledala v 2318 dokumentov. Glede njenih pojasnil, da podatke pregleduje zato, da se lahko pripravi na sejo senata, je pojasnil, da je senat letos opravil 24 sej, na katerih so obravnavali 245 vsebinskih zadev. »Vpogledov pa je bilo desetkrat več. To seveda jasno kaže, da ni vpogledovala samo v te zadeve, in to potrjuje tudi pregled teh zadev,« je dodal.
Kaj je vzrok in kaj posledica?
Kot pa je pojasnila Sedlarjeva, se je s tem, da naj bi od januarja vpogledala v okoli 2300 dokumentov, seznanila danes, ko je predsednik KPK Boris Štefanec to sporočil na sestanku zbora delavcev. »Ko me je v petek seznanil s tem, se mu je zdel sporen samo vpogled v en dokument, o katerem sem ga pa obvestila že prej,« je pojasnila.
Glede prijave domnevnih kršitev uradu informacijskega pooblaščenca je Sedlarjeva dejala, da je Štefanec prijavo podal v ponedeljek popoldne, torej šele po tem, ko je sama pisala predsedniku republike Borutu Pahorju. »Tako da je vprašanje, kaj je tu vzrok in kaj posledica,« je dodala.
Z vidika varovanja osebnih podatkov je po besedah Štefaneca najhuje, da je vpogledovala v zelo občutljive osebne podatke uslužbencev komisije. Kot je pojasnil, gre med drugim za podatke o uveljavljanju pravic iz naslova socialnega varstva, podatke o zdravstvenem stanju posameznikov in njihovih kroničnih boleznih, disciplinskih postopkih proti zaposleni osebi in podatke o medijsko prepoznavnih osebah. Prav tako je vpogledovala v zadeve, iz katerih se je kot članica senata izločila, in sicer po tem, ko se je izločila.
Dostop je omejil vsem
»Vse to je pri meni povzročilo premislek, da sem kot predstojnik komisije dolžan nekaj storiti,« je dejal Štefanec in pojasnil, da je zato od ponedeljka vsem članom komisije, tudi samemu sebi, omejil dostop do dokumentov komisije. Pri tem Štefanec zatrjuje, da komisija kljub težavam, s katerimi se sooča, dela dobro.
Za slednje gre po njegovih besedah predvsem zasluga strokovnim sodelavcem, ki delajo dobro, kljub temu, da so» z zadevami, ki se pojavljajo, zelo obremenjeni, na nek način tudi prizadeti«. »Na ta način se namreč krni tudi njihov prispevek k delovanju komisije, ki je zelo velik,« je dejal.Na vprašanje, kako je mogoče rešiti spore, ki se pojavljajo v senatu, Štefanec odgovarja, da bi sam želel, da senat deluje drugače, kljub temu pa po njegovem mnenju »nihče nima pristojnosti, da bi zadeve urejal na nek prisilni način.«
