Štetje izbrisanih po mnenju koalicije ni politično motivirano

Poslanci vladne koalicije niso ugotovili politične odgovornosti za prirejanje števila izbrisanih, prav tako se ne strinjajo s predlogom predsednika parlamenarne komisije Roberta Hrovata, v katerem ministrstvu za notranje zadeve očita malomarnost in nestrokovnost pri obravnavi človekovih pravic.

Objavljeno
23. februar 2011 12.09
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika
Ljubljana – Parlamentarna komisija, ki preiskuje politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za različno štetje izbrisanih, je zavrnila končno poročilo, ki ga je pripravil predsednik komisije Robert Hrovat (SDS). Sprejela pa je poročilo, ki so ga pripravili koalicijski poslanci, ti imajo večino v komisiji. Večina ni ugotovila politične odgovornosti za prirejanje ali politično motivirano štetje izbrisanih in je končala delo. Končno poročilo bo obravnaval še državni zbor.

Razprava o predlogu poročila, ki je potekala brez navzočnosti javnosti, je bila zelo polemična in je potekala na podlagi politične pripadnosti, je po seji povedal predsednik Robert Hrovat. Koalicijski poslanci se niso strinjali z njegovim predlogom, v katerem ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) očita malomarnost in nestrokovnost pri obravnavi človekovih pravic, ker je leta 2009 neutemeljeno povečalo število izbrisanih.

Po njegovem mnenju niso upoštevali dejstva, da informacijski sistem MNZ ni bil usklajen s podatki iz upravnih enot. Zato je pravo število izbrisanih 18.305, kolikor jih je naštelo MNZ v času Rada Bohinca, in ne 25.671, kolikor jih je po štetju MNZ v času Katarine Kresal. Zato bi morali tožilstvu naznaniti sum kaznivega dejanja opravljanja nevestnega dela, je dejal Hrovat, saj še danes nihče ne ve, kolikšno je pravo število izbrisanih. Po njegovem mnenju je izbrisanih toliko, kolikor je bilo izdanih dopolnilnih odločb. Teh pa je od 6500 do 7000. Če je bila komu storjena krivica, pa jo je treba z individualno obravnavo dokazati in nato popraviti, je še poudaril Hrovat. Poročilo s temi ugotovitvami bodo opozicijski poslanci (poleg predsednika še Zmago Jelinčič, SNS, in Gvido Kres, SLS) priložili kot ločeno mnenje.

Koalicijski poslanci (podpredsednik komisije Anton Anderlič, LDS, Darja Lavtižar Bebler, SD, Franco Juri, Zares, in Anton Urh, Desus) pa so v svojem poročilu navedli, da iz delno opravljenih zaslišanj prič in pridobljene dokumentacije izhaja, da pri pridobivanju podatkov političnim funkcionarjem in uslužbencem MNZ ni mogoče očitati opravljanja nevestnega dela in naklepnega prikazovanja večjega števila izbrisanih. S tem je končano sramotno poglavje slovenske zgodovine, saj je po 20 letih interpelacij, parlamentarnih preiskovalnih komisij, odločb ustavnega sodišča in referendumu o izbrisanih končno nastopil čas, ko jih lahko izbrišemo z naslovnic časopisov ter to nesrečno in sramotno poglavje naše zgodovine prepustimo zgodovini, upravnim organom pa omogočimo, da odpravijo vsaj tisto škodo in krivice, ki jih je danes še mogoče popraviti, so še zapisali.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je v odzivu zapisala, da je ugotovitev komisije »potrditev, da smo delali dobro in pravilno«. MNZ je pri reševanju problematike upoštevalo odločbe ustavnega sodišča iz leta 1999 in 2003. Da so ravnali pravilno, je junija lani še enkrat pritrdilo ustavno sodišče s tem, ko ni dovolilo referenduma o zakonu o izbrisanih, ocenjuje ministrica. Po njenem mnenju je jasno, da SDS ne bo tako zlepa odnehala, saj so na tem dolga leta gradili svojo politiko. SDS je zaradi tega tudi vložila predlog za interpelacijo proti Kresalovi, ki pa ni bila podprta.