Celje – Starše drugošolcev II. osnovne šole Celje je razburilo, ker morajo za jutranje varstvo plačevati. Država ga je dolžna financirati samo za prvošolčke, za otroke od 2. do 5. razreda pa je različno urejeno od šole do šole: ene ga zaračunavajo, drugim ga plačujejo občine, tretje ga nimajo. Šolsko ministrstvo podatkov o tem nima.
Jutranje varstvo otrok od 2. do 4. razreda, petošolcev na II. osnovni šoli Celje v jutranjem varstvu ni, stane 15 evrov na mesec. Nekateri starši imajo v teh razredih dva otroka, kar strošek podvoji. Čeprav je plačljivo že nekaj let, še vedno razburja. Tudi zato, ker je enaka nadstandardna storitev marsikje zastonj, kjer jo zaračunavajo, ceno šole določijo same, potrdijo jo sveti zavodov.
Koliko šol staršem zaračunava jutranje varstvo za otroke od 2. do 5. razreda, na ministrstvu za šolstvo ne vedo: »Nekatere šole se odločajo za organizacijo jutranjega varstva za učence višjih razredov zaradi zahtev in potreb staršev. Takšen nadstandard lahko financira lokalna skupnost ali ga plačujejo starši sami po dogovoru s šolo.« Kako šola določi ceno tega nadstandarda, prav tako ni jasno.
Kot je povedala Andrejka Presker Hudernik, predsednica sveta staršev II. osnovne šole, ki je tudi v svetu zavoda, jim je razloge za plačevanje jutranjega varstva in predlagano ceno podrobno razložil ravnatelj Igor Topole: »Država šolam financira jutranje varstvo le za prvošolčke in šolam je res zmanjkalo že vseh sredstev. Tu pa nam šola omogoča več, saj jim jutranjega varstva za višje razrede ne bi bilo treba izvajati. Treba pa je plačati delavca, ki je v jutranjih urah z otroki. Šola se odpre že ob šestih zjutraj!« Občina se za plačevanje zaposlenega v jutranjem varstvu ni odločila.
Problem zamik pouka
Omenjena šola je med najbolj zasedenimi v državi. Tako imajo tudi jutranje varstvo zelo polno: v skupini prvošolčkov je kar 30 otrok, dva več od normativa. Ko so začeli uvajati jutranje varstvo, je bilo iz višjih razredov zelo malo otrok, največ štirje, je povedal ravnatelj Topole: »Dodelili smo jih lahko skupini prvih razredov in varstvo je bilo tudi zanje brezplačno. Zdaj je v jutranjem varstvu vsako leto več otrok iz 2., 3. in celo 4. razreda. Ali si jih starši ne upajo pustiti samih, potem ko odidejo v službo, ne vem. Takšnih otrok je letos kar 27, štirje prihajajo občasno.« Že pred leti so se na pobudo staršev odločili, da je tudi za drugošolce jutranje varstvo brezplačno, dokler ne dopolnijo sedem let; šele takrat lahko namreč sami hodijo v šolo.
Celjski problem ni edini v državi. Kot je povedal predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Tone Meden, podatkov o številu šol, ki zaračunavajo jutranje varstvo, v zvezi nimajo, vedo pa, da jih je več. Meden je dejal, da je težave povzročila odločitev ministrstva izpred petih let: »Ko so prepovedali pouk pred 7.30, so ga šole zamaknile. S tem se je veliko staršev znašlo pred težavo, kako zagotoviti varstvo otrokom zjutraj, ko morajo oni v službo. Šole so jim prišle naproti z organizacijo jutranjega varstva. V ZASSS še vedno zagovarjamo stališče, da bi se moralo ministrstvo pri določbi o začetku pouka omejiti le na priporočilo, končno odločitev pa prepustiti vsaki posamezni šoli.«
Ministrstvo odločitev, zakaj ne financira tudi jutranjega varstva za učence višjih razredov, brani z zakonodajo, ki določa, da lahko šola ponudi nadstandardni program. Na vprašanje, ali niso otroci in njihovi starši v neenakopravnem položaju, če je na nekaterih šolah takšno varstvo zastonj, druge ga zaračunavajo in imajo povsem proste roke pri določanju cene, tretje pa ga sploh nimajo, niso odgovorili.