Število izbrisanih je večje

Ljubljana - Vlada ne bo bežala pred ureditvijo vprašanja izbrisanih, pri čemer pa je treba upoštevati odločbo ustavnega sodišča, je včeraj še enkrat poudaril premier Borut Pahor. Povedal je tudi, da bodo zaradi predsodkov, povezanih s tem vprašanjem, pred tem temeljito informirali javnost. Državni sekretar ministrstva za notranje zadeve Goran Klemenčič pa je povedal, da se pripravljajo na izdajanje dopolnilnih odločb, s katerim bodo osebam, ki so po izbrisu leta 1992 že pridobili državljanstvo ali pa imajo status tujca, priznali status tudi za nazaj - to je od izbrisa do pridobitve statusa.

Ustavno sodišče je namreč v odločbi iz leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris iz evidence stalnega bivališča za 18.305 oseb nezakonit. Zato je državni zbor sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Na tej podlagi je bilo izdanih okoli 12.000 dovoljenj za stalno prebivanje. V novi odločbi leta 2003 je ustavno sodišče ugotovilo, da je treba nezakonito odvzeti status vrniti vsem z veljavnostjo tudi za nazaj. Zato je ministrstvu za notranje zadeve naložilo naj vsem tem 12.000 osebam, ki so že pridobili status, izdajo dopolnilne odločbe o stalnem prebivališču od leta 1992 dalje. Za vse ostale izbrisane brez statusa (okoli 6.000 oseb) pa je treba najprej dopolniti navedeni zakon in natančneje določiti pogoje za pridobitev statusa. Po do zdaj znanih podatkih je Ropova vlada izdala 4093 dopolnilnih odločb. Za 288 oseb so ugotovili, da so že umrli, 8470 zadev pa je bilo v reševanju.

V oddaji na TVS Klemenčič presenetil javnost s povsem novimi številkami. Po najnovejših podatkih je bilo leta 1992 izbrisanih 23.747 oseb. Od tega je 5975 oseb kasneje pridobilo slovensko državljanstvo, 805 oseb je umrlo. Od ostalih 16.967 oseb državljanov republik nekdanje SFRJ (med njimi je bilo 3386 oseb mlajših od 18 let), je 7153 oseb kasneje pridobilo dovoljenje za stalno prebivanje in ti so, v skladu z odločbo ustavnega sodišča, upravičeni do dopolnilne odločbe, 9524 oseb pa še nima urejenega statusa. Za te osebe pa bo veljal zakon, s katerim mora zakonodajalec uveljaviti odločbi ustavnega sodišča o izbrisanih. MNZ je ob tem napovedalo, da bo zaradi nove metodologije vse številke še enkrat preverilo in bodo znane še v tem tednu.

V skladu z zagotovili koalicije naj bi zakon določil, v katerih primerih tem osebam zaradi lastnih ravnanj stalnega prebivališča na dan izbrisa ni mogoče priznati ali jim ga ni mogoče priznati za celotno obdobje po izbrisu. Pravico do povračila škode naj bo mogoče uveljaviti le v primerih protipravnega ravnanja državnih organov, in sicer za škodo, ki je ni bilo mogoče odvrniti.

Kresalova s predstavniki nevladnih organizacij

Tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je predstavnike nevladnih organizacij, ki delujejo na področju človekovih pravic, migracij in azila, seznanila, da se je ministrstvo v zadnjem mesecu temeljito lotilo obdelave podatkov za izdajo dopolnilnih odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja izbrisanih v Sloveniji od 26. februarja 1992. »Odločbe bodo izbrisanim, ki že imajo urejen status, izdane v februarju, poleg tega pa pripravljamo tudi zakon, ki bo uredil položaj tistih, ki statusa še nimajo,« je povedala ministrica.