Število vojaških intervencij se v gorah povečuje

Završnica - V steni nad jezerom maha komaj viden ponesrečeni alpinist. Šele skozi daljnogled poleg njega lahko gledalci vojaške vaje uzremo še drugega alpinista, ki nepremično leži na tleh. Stena je navpična, prepad pod njima pa globok. Tiho brnenje se v nekaj trenutkih izkaže za ropot helikopterskega rotorja: ponesrečencema je prišla pomagat Slovenska vojska. Pilot »ustavi« helikopter z reševalno posadko tik ob steni - to mu omogoča jasno vreme, v vetru se mora namreč postaviti veliko dlje od stene, reševalec, ki se do ponesrečenca spusti po vrvi, se mora do njega zavihteti - in reševalna akcija se začne. Čez nekaj minut je ponesrečenec na tleh, vojaški helikopter pa se odpravi na drugo nalogo, na katero so ga poslali iz poveljniškega centra za obveščanje.

Lani so helikopterji Slovenske vojske (eden od njih z ekipo vred v poletnem času za primer reševanja noč in dan »čaka« na brniškem letališču) opravili 101 reševalno akcijo, letos pa do danes že 104. Leta 2007 je bilo takih akcij 148, leto prej pa 186. »Paradoksalno je, da se ob zmanjševanju obrambnega proračuna hkrati povečujejo potrebe prav po nalogah iz zaščite in reševanja, ki jih mora opraviti Slovenska vojska,« je včeraj povedala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Zaradi povečevanja števila intervencij v gorah so se na ministrstvu tudi odločili, da bodo helikopterje uporabljali predvsem za naloge zaščite in reševanja v gorah in da bodo njihovo uporabo v civilno-vojaškem sodelovanju omejili.

Ob včerajšnji predstavitvi 15. helikopterskega bataljona, taktične enote Slovenske vojske, ki je namenjena izvajanju zračne podpore vojaškim enotam doma in v tujini, so se gledalci vaje lahko prepričali o izjemni izurjenosti vojaških pilotov. Za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je usposobljenih 24 pilotov helikopterjev, 9 tehnikov in štirje operaterji za delo s hidravlično dvigalko. Toda ob dejstvu, da je zaradi rebalansa proračuna finančno »podhranjena« vojska za včerajšnjo predstavitev odštela okoli 40.000 evrov, so se številni zamislili.

Tudi znotraj vojske smo včeraj srečali nekaj takih, ki niso prepričani, da so takšne predstavitve res potrebne. Poleg obrambne ministrice Ljubice Jelušič in vrha Slovenske vojske s poveljnikom generalštaba Slovenske vojske Alojzom Šteinerjem na čelu so se vaje udeležili še državni sekretar Milan M. Cvikl, podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Jožef Jerovšek, skupaj z nekaterimi člani odbora. Vojska stroške upravičuje s tem, da se vojaki urijo tudi na takšnih predstavitvah (Šteiner je dejal, da vaja sodi v cikel rednega usposabljanja, brez katerega ljudi ni mogoče pošiljati v reševanje), a dejstva so: ura helikopterskega letenja z manjšim bellom stane okrog 3500 evrov, z večjim cougarjem, ki v uri porabi od 400 do 600 litrov goriva, odvisno od tovora, pa kar 5100 evrov.

Glavnim uporabnikom storitev 15. helikopterskega bataljona je Jelušičeva te dni z dopisom naročila, naj skrbno premislijo vsako naročilo za helikoptersko pomoč. Glavni uporabniki njihovih storitev so uprava za zaščito in reševanje, planinska in gasilska zveza, gorska reševalna služba, letalska zveza in triglavski narodni park. Približno 400 ur na leto so helikopterji v zraku za potrebe izvajanja nalog za potrebe zaščite in reševanja (stroški znašajo 1.200.000 evrov), 600 pa za operacije kriznega odzivanja.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela