Štipendij bo več in lažje jih bo dobiti

Predlog zakona o štipendiranju, ki ga je vlada pravkar poslala v parlamentarno obravnavo, po mnenju Študentske organizacije prinaša premalo. Primerjava z obstoječo štipendijsko zakonodajo kaže, da bodo dijaki, študentje in delodajalci s tem zakonom precej na boljšem, na slabšem pa bodo odslej kandidati za Zoisove štipendije za nadarjene.

Objavljeno
14. marec 2011 21.37
Jasna Kontler Salamon, znanost
Jasna Kontler Salamon, znanost
Ljubljana - Z novim zakonom bodo državne štipendije, za katere bo tudi v prihodnje največ zanimanja, bistveno bolj dosegljive, saj se bodo zanje lahko potegovali vsi polnoletni dijaki in študenti iz družin, kjer mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače, kar je približno 630 evrov (sedanji cenzus je 380 evrov). Višina državnih štipendij bo tudi po novem najbolj odvisna od družinskih dohodkov; poveča se lahko z dodatki na izobraževanje zunaj kraja stalnega bivališča (od 25 do 150 evrov), dodatki za uspeh (od 16 do 40 evrov), za ljudi s posebnimi potrebami je dodatek 50 evrov.

Zoisove štipendije za dijake bodo 120 evrov, če se štipendisti šolajo v domačem kraju, oziroma 140 evov, če se v drugem; študenti bodo prejemali po 140 evrov, za študij v tujini pa 280 evov. V zakonskem predlogu so predvideni strožji pogoji za pridobitev Zoisovih štipendij od sedanjih - po novem bodo poleg povprečne visoke ocene potrebni še izjemni dosežki, za ohranitev Zoisove štipendije pa bo zadostoval eden od obeh pogojev. Kljub temu bo po uveljavitvi novega zakona predvidoma manj Zoisovih štipendistov.

Zakon uvaja tudi štipendije, ki spodbujajo vpis na deficitarne programe. Te za dijake znašajo 120 evrov, za študente 140 evrov, za zamejce in Slovence po svetu pa 150 evrov. Zakon predvideva tudi večje državno sofinanciranje kadrovskih štipendij - to bo polovično, če to ne bo presegalo 30 odstotkov minimalne plače. Pri kadrovskem štipendiranju za deficitarne poklice pa bo sofinanciranje znašalo 70 odstotkov, a ne bo smelo preseči 40 odstotkov minimalne plače.

Nagrada za predčasno 
končan študij

Za štipendije se bodo lahko potegovali tisti dijaki, ki se bodo vpisali prvič v prvi letnik do 22. leta starosti, in študenti, ki se bodo prvič v prvi letnik vpisali do starosti 28 let. Študijskemu obdobju se bosta glede prejemanja štipendij lahko dodali še dve leti, eno za morda zgrešen študij in drugo za absolventski staž. Predvidena je tudi nagrada za tiste, ki bodo študij končali predčasno, vsi ti bodo dobili štipendijska sredstva do konca.

Po zagotovilih resornega ministra Ivana Svetlika so letos za štipendije v proračunu rezervirali 127 milijonov evrov, za prihodnje leto pa 148 milijonov evrov. Minister je prepričan, da predlagani zakon izpolnjuje glavno zahtevo študentov iz časa pogajanj o zakonu o malem delu. V uvodu smo že zapisali, da se v glavni študentski organizaciji s tem ne strinjajo.

Med drugim ugotavljajo, da niti novi zakon ne bo zagotovil dovolj štipendij - za študente bo sicer okrog 10.000 državnih štipendij več, po mnenju ŠOS pa bi jih moralo biti 30.000 več. Ne strinjajo se niti z ukinitvijo državnih štipendij za mladoletne dijake in z zaostrovanjem pogojev za pridobitev Zoisove štipendije.

Dobrodošla novost

Za štipendiste bo verjetno še posebej dobrodošla novost, da lahko posameznik kombinira več štipendij, vendar njihov skupni seštevek ne sme presegati 400 evrov. V primeru, da bo nekdo prejemal državno štipendijo in še druge, s katerimi bo presegel to mejo, se mu bo državna štipendija ustrezno znižala.