Ljubljana – Jutri se izteče rok za prijave na razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, ki bo dvema državljanoma Zelenortskih otokov omogočil dodiplomski ali enovit magistrski študij s področja zdravstva v Sloveniji. Njegova vrednost je 100.000 evrov.
Vsota je nenavadno velika, zato smo se o razlogih za ta razpis pozanimali na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). »Skladno z zavezo v okviru EU, da bomo povečevali razvojno pomoč Afriki, je državni zbor leta 2008 sprejel odločitev, da Slovenija do leta 2015 v eni ali dveh afriških državah vzpostavi dejaven program razvojnega sodelovanja,« so nam pojasnili in dodali, da so pri izboru države upoštevali načeli učinkovitosti in prepoznavnosti slovenske razvojne pomoči glede na naše primerjalne prednosti in obseg razvojnega sodelovanja, ki je razmeroma majhen. »Odločitev za majhno in stabilno državo z ambicijami po tesnejšem sodelovanju z EU se pri tem zdi logična. Nanjo so vplivali tudi odnosi med obema državama. Zelenortski otoki so država, s katero Slovenija že več let tesno sodeluje in za katero ima v Bruslju akreditirano veleposlaništvo,« so utemeljili na MZZ in poudarili, da bodo do leta 2015 Zelenortski otoki edina afriška država, s katero vzpostavljamo programsko razvojno sodelovanje. »Kot vse druge donatorice smo se pri izbiri vsebin sodelovanja osredotočili na tiste, ki jih je kot prioritetne izbrala prejemnica. Ker je ta država izbrala zdravstvo – Slovenija bo na Zelenortskih otokih izvajala tudi projekt telemedicine –, je omogočanje študija medicine v Sloveniji logična izbira, ki bo dolgoročno, ko se po končanem študiju mladi zdravniki vrnejo v domovino, prinesla želene učinke za Zelenortske otoke.«
Na štipendijskem javnem skladu so povedali še, da v tej afriški državi nimajo ustreznih izobraževalnih programov za ta profil. Pri pripravi izhodišč razpisa, ki je bil objavljen v uradnem listu in na spletnih straneh javnega sklada za štipendiranje (v slovenščini in angleščini), sta sodelovali obe državi.
Štipendista bosta dolžna pri študiju ustrezno napredovati. Na naše vprašanje, ali sta se po pridobljenem nazivu mlada zdravnika dolžna vrniti ali bosta lahko ostala tukaj oziroma šla delat, kamorkoli bosta želela, so nam na skladu odgovorili, da je seveda mišljeno, da se zaposlita v domovini, vendar Slovenija tega ne more zagotoviti. »Zato je bil postopek izveden v sodelovanju z Zelenortskimi otoki, ki so morali poiskati najustreznejše kandidate tako za študij kot za dolgoročni prispevek k razvoju po končanem izobraževanju.« Eden od problemov večine afriških držav je namreč beg možganov – intelektualci, ki jih napotijo po znanje v tujino, se pogosto ne vrnejo, temveč se odločijo poiskati boljše življenje v Evropi ali ZDA.
Pri izboru prejemnice razvojne pomoči ni sodelovala nobena od nevladnih organizacij, ki so dejavne na črni celini in poznajo tamkajšnje razmere. »Pozitivno je, da se denar namenja za izobraževanje, le znesek 100.000 evrov se mi zdi visok. Po mojem mnenju bi za ta denar lahko omogočili študij več študentom,« razmišlja Eyachew Terera, direktor Inštituta za afriške študije, hkrati pa je prepričan, da bo velik delež tega denarja namenjen birokraciji, in ne konkretnima študentoma. Izbor države je po njegovem mnenju povezan z zunanjo politiko EU, za katero so Zelenortski otoki pomembni zaradi območja ribolova.