Tiskane izdaje
Ljubljana - »Če me sprašujete, ali je Dimitrij Rupel primerna oseba za veleposlanika, potem je moj odgovor absolutno da. Kdo med kariernimi diplomati pa je lahko primernejši kot dolgoletni zunanji minister?« nam je na vprašanje, ali podpira kandidaturo Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju, dejal predsednik vlade Borut Pahor. Kot je znano, je Ruplova kandidatura sporna zaradi spomladi spremenjenega zakona o zunanjih zadevah, po katerih je lahko veleposlanik samo diplomat, ki je zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve najmanj sedem let. Rupel pa je bil zunanji minister, in torej funkcionar, ne pa javni uslužbenec.
Tudi Borut Pahor priznava, da so takšne zakonske določbe nelogične in neracionalne: »Zakon, za katerega pa je, brez zamere, soodgovoren tudi Dimitrij Rupel, je nesrečno napisan. V prejšnjih letih so iz gospodarstva, znanosti in kulture prišli v diplomacijo izvrstni kadri. Zato bomo zakon novelirali in odprli vrata ljudem, ki imajo potrebno znanje in sposobnosti za položaj veleposlanika. Vemo, da bo del javnosti skočil pokonci, češ da vlada odpira vrata za politična kadrovanja. Toda ta očitek bo treba stoično prenesti in z imenovanji dokazati, da to ni res,« pravi Borut Pahor.
Spremembe, ki jih napoveduje Pahor, ne morejo veljati za kandidate, ki so bili izbrani na zadnjih razpisih za veleposlanike. Kandidatura Dimitrija Rupla sicer še ni na mizi predsednika države Danila Türka, saj je to odločitev sprejela vlada le dan prej, preden so se ji iztekla pooblastila. Pač pa na podpis predsednika države čaka trinajst drugih diplomatov. Štirje (Anita Pipan, ki kandidira za mesto veleposlanice Bruselj, Leon Marc za Haag, Jožef Klep za Prištino in Bogdan Benko za Københaven) so se v petek pogovarjali z Danilom Türkom. Prav ta štiri imenovanja bi predsednik države, po neuradnih informacijah, utegnil v prihodnjih dneh podpisati, čeprav od vlade še ni dobil zahtevanih obrazložitev. Kandidature namreč zakonsko niso sporne, poleg tega naj bi Türk v pogovoru z diplomati dobil potrebna zagotovila, da so primerni za funkcije, ki jih bodo prevzeli, in da bodo dobro opravljali svoje delo.
Z drugimi kandidati se predsednik države ni pogovarjal, zato še ni jasno, kakšna bo njihova usoda. Formalno je lahko sporna kandidatura Iztoka Jarca (kandidira za veleposlaniško mesto v Londonu), ki je kot poklicni diplomat prevzel mesto ministra za kmetijstvo v Janševi vladi. Ker pa je v času ministrovanja njegovo delovno razmerje na zunanjem ministrstvu mirovalo, je verjetno, da po vrnitvi na MZZ ne bo več formalnih zadržkov za imenovanje na veleposlaniško mesto. Formalni zadržki so tudi pri Borutu Trekmanu, Primožu Šeligi in Andreju Benedejčiču - v teh primerih diplomati niso po delu v zunanji službi dve leti prebili doma, kakor določa zakon o zunanjih zadevah.
V nekaterih primerih ima predsednik države, kot je povedal, tudi vsebinske pripombe. Čeprav o imenih ni govoril, med te štejejo Matjaža Šinkovca in Aleša Baluta, ki je bil šef Ruplovega kabineta. Uradnih novih informacij iz predsednikovega kabineta ni, neuradni viri pa menijo, da bodo odločitve različne od primera do primera. Vsaj v tistih primerih, ko kandidati ne izpolnjujejo formalnih pogojev, bo verjetno vlada razpise ponovila.
Iz četrtkovega tiskanega Dela
