Tiskane izdaje
Vlada je v sredo odstopila od enotne davčne stopnje, svojega paradnega reformskega projekta, in požela odobravanje javnosti, sindikatov, politike, dela ekonomistov in delodajalcev. Ob novici, ki je vidno razveselila koalicijo in razvojne partnerje, je kar nekako v ozadju dejstvo, da je glavna funkcija davkov financiranje državnega proračuna. Pri nas bomo z davčno reformo očitno razbremenili predvsem najbogatejše in hkrati zmanjšali letni davčni izkupiček za približno 55 milijard tolarjev (blizu 0,8 odstotka BDP). Zato je v prihodnje, kot poudarjajo tudi nekateri ekonomisti – ob nespremenjenih drugih okoliščinah – pričakovati povečanje proračunskega primanjkljaja. Ta se zdaj giblje pod dvema odstotkoma BDP, posledice davčne reforme pa bi Slovenijo lahko pripeljale do kršitve maastrichtskega merila treh odstotkov BDP.
Vlada ima zdaj na voljo vsaj štiri scenarije. Dva slaba: da zviša nekatere davke (ali trošarine) oziroma uvede nove ali pa da poveča primanjkljaj in se s tem dodatno zadolži. In dva ugodnejša: da zmanjša proračunske izdatke ali pa pričakuje večjo gospodarsko rast in s tem večje proračunske prilive. Za zdaj je v tej enačbi s štirimi neznankami znano le, da ne bo opaznejšega zmanjšanja proračunskih izdatkov, saj na finančnem ministrstvu ne znajo povedati, kako bodo privarčevali za pokritje primanjkljaja, ki bo zazeval po reformi. Celo nasprotno: vlada je že napovedala, da bodo proračunski izdatki prihodnje leto znašali 1975 milijard tolarjev – kar je realno več kot letos, ko jih je bilo za 1858 milijard, pri čemer nekateri ministri zahtevajo več, kot jim določa proračun.
Kaže, da se vlada zanaša na zvišanje trošarin, nato pa verjetno še stopenj DDV. A to je zgodba, ki bo najbrž postala zanimiva šele po lokalnih volitvah. Uvedba evra čez štiri mesece je glavni razlog, da pred časom napovedanega zvišanja stopenj DDV ni že v sedanjem davčnem paketu. Če bi DDV zvišali januarja, bi bile podražitve pri prehodu na evro toliko večje. Glede na to, da se inflacija naglo zvišuje – avgusta kar za 0,6 odstotka, isti mesec lani pa je bila negativna –, je manevrskega prostora za slabe proračunske rešitve še toliko manj.
