Tiskane izdaje
Kobarid ‒ Z evropsko himno Oda radosti se je danes v Kobaridu končal veličasten koncert šestih vojaških orkestrov, ki so osvojili srca množice na polnem mestnem trgu. Koncert je bil osrednja prireditev ob 100. obletnici konca soške fronte v prvi svetovni vojni.
Dogodek je minil pod imenom Zbogom, orožje!, ki so si ga prireditelji izposodili pri znamenitem ameriškem pisatelju Ernestu Hemingwayu. V istoimenskem romanu je omenjal prav kobariški trg, čeprav v nasprotju s prepričanjem Hemingway nikoli ni bil v zgornjem Posočju. Kar 210 glasbenikov orkestrov iz Madžarske, Hrvaške, Italije, Avstrije in Nemčije ter Slovenije - nekateri izmed njih so se na promenadah predstavili že v soboto v Bovcu, Kobaridu in Tolminu - je odigralo program solističnih in skupinskih nastopov, kamor so poleg Ode radosti vpletli Oj ta soldaški boben, Spomin na Sočo in Triglav marš.
Koncert ob 100. obletnici konca soške fronte. Tomi Lombar/Delo
»Vojaški orkestri se pogostokrat zberemo skupaj, toda ta kobariški dogodek ima prav poseben pomen, saj vključuje čustven element. Združuje orkestre držav, ki so se nekoč bojevale druga proti drugi, danes pa nastopajo skupaj, kar simbolizira spravo,« je poudaril vodja slovenskega orkestra, ki je štel 34 članov, Aljoša Deferri. Podobna dogodka je Kobarid že gostil v letih 1997 in 2007.
Glavni organizator koncerta je bil Nacionalni odbor za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne, slavnostni govornik pa predsednik države Borut Pahor, ki je predvidljivo poudarjal pomen miru. Vojno je označil za moralno dno naše civilizacije, prvo svetovno vojno pa kot najbolj nesmiselno od vseh: »Takrat so manjkale močne nadnacionalne institucije, ki pa pa jih danes svet ima. Manjkalo je zavedanje, da so okviri mednarodnih institucij in nadnarodnih povezav vzpostavljeni zato, da spore rešujemo po mirni poti. Manjkalo je prepričanje, da je vladavina prava močnejša od druge vladavine, celo vladavine orožja.« Opozoril pa je na podobnost sodobnega časa s tistim, ki je povzročil svetovno gorje pred stoletjem. »Ko razmišljamo o času pred sto leti, se nam ne zdi daleč in ne neponovljiv. Zaznamuje ga surova podobnost,« je opozoril.
Ministrica Andreja Katič je dodala, da ljubezen do domovine ne sme nikoli zaslepiti, da ne bi več videli enakih hotenj drugih narodov: »Medsebojno razumevanje in mir sta veliki, a žal tudi nadvse ranljivi vrednoti.« Gostitelj, kobariški župan Robert Kavčič, je poudaril, da so vojne poraz človeškega duha in dostojanstva: »Podoba vojnih grozot in njenih posledic se je močno zasidrala v tukajšnje ljudi, ki se še močneje zavedajo krutih dejanj in cenijo mir. Mir pa ne pomeni le odsotnost vojne, mir temelji na občutku varnosti, spoštovanju in sprejemanju drugih.
Koncert vojaške pihalne godbe. Tomi Lombar/Delo
Predsednik uprave Fundacije Poti miru v Posočju Zdravko Likar pravi, da želijo z dogodki ob 100. obletnicah spomin na preteklost še utrditi. »Da ne bi zamrl spomin na trpljenje mladih mož, gre pa tudi za spominjanje na matere, sestre, žene, ki so izgubile svoje može in sinove, pa tudi na posiljene ženske v bitki pri Kobaridu, ko se je nemško-avstrijski plaz razlil po Furlaniji. So tudi takšni, ki pozabljajo na to, slavijo samo moč orožja in ne pomislijo na te uboge ženske in tudi na vse civilno prebivalstvo, saj jih je skoraj 400.000 zbežalo prek Piave in se rešilo,« je opozoril.
Eden izmed glavnih dogodkov spomina obletnic bo 17. septembra na območju muzeja na prostem na Kolovratu s spektakularno uprizoritvijo 12. soške bitke, napoveduje direktor Kobariškega muzeja Jože Šerbec. »To je za naš prostor zelo velika novost. Na začetku smo bili zelo skeptični do predloga, saj gre za način predstavljanja dediščine, ki je lahko za koga tudi sporen. Na začetku je bilo tudi sporno, ali lahko muzej trži vojno. Kljub temu smo se odločili, da gremo v ta projekt pod pogojem, da prispevamo precej mehkih vsebin, kot so nekateri igrani prizori, recitacije, petje,« je naštel direktor muzeja, ki je v 26 letih sprejel že več kot 1,6 milijona obiskovalcev. Bitki pri Kobaridu bo posvečena tudi letošnja razstava, ki jo bodo odprli 21. oktobra ob dnevu Kobariškega muzeja.
Slavnostni govornik je bil tudi predsednik države Borut Pahor. Tomi Lombar/Delo
