Stoletna prezračevalna naprava - edini tovrstni objekt v Evropi

Objavljeno
28. september 2014 21.58
bmo-prezračevalna naprava
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
Koritnica – Čeprav na nekdanje čase železnice v Baški grapi z značilnimi zvoki in piskom še vedno opozori muzejska »čufarica«, je pričevalka tamkajšnje zgodovine tudi prezračevalna naprava skoraj kilometer dolgega predora Bukovo pri vasi Koritnica. Edini tovrstni objekt v Evropi so zgradili pred stotimi leti, z njim pa upravlja Društvo Baška dediščina, ki ga je na pobudo domačina Antona Obida obnovilo.

Ozka dolina Bače je od nekdaj povezovala zgornje Posočje z gorenjsko stranjo, toda resnejšo cestno žilo je dobila šele ob koncu 19. stoletja. Kmalu za tem se je dunajski dvor odločil, da bo Baška grapa postala del več kakor 700 kilometrov dolge železniške povezave med Prago in Trstom. Med letoma 1900 in 1906 so začeli graditi železnico. Dobrih 20 kilometrov proge je predstavljalo velik gradbeni izziv: zgraditi je bilo treba 30 objektov, med njimi kar 11 predorov. Želežniške tire so morali 11-krat premakniti z desnega na levi breg, na 12 kilometrih med Grahovom in Podbrdom pa se železnica povzpne za 326 metrov. Ob najožjem delu grape, kjer je komajda prostora za cesto in železnico, je vhod v kilometrski predor Bukovo. Z 2,5-odstotnim naklonom menda velja za enega najbolj strmih železniških naklonov pri nas.

V časih parnih lokomotiv naravno prezračevanje predora ni bilo zadostno se je osebje lokomotive na vzponih dušilo. Ker začasni ukrepi z mokrimi cunjami in maskami niso zalegli, so zgradili prezračevalno napravo, ki ji domačini še danes pravijo vetrovalna. V objektu tik ob predoru so postavili elektromotor z velikim ventilatorjem, ki je sesal zrak in ga prek zaprtega kanala prek Bače vpihoval v predor za vlake, ki so se vzpenjali proti Podbrdu. Dizelske lokomotive, ki so po grapi prvič zapeljale v 70. letih, pomoči vetrovalne niso več rabile. Podobni objekti so drugod propadli, baški pa se je ohranil v dokaj dobrem stanju. Tolminska občina ga je leta 2002 razglasila za spomenik tehniške dediščine.