Ljubljana - V Gallusovi dvorani Cankarjevega je potekala slovesna akademija ob stoletnici Zavoda sv. Stanislava in prve slovenske gimnazije. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša. Prireditve se je udeležilo več ministrov in drugih visokih predstavnikov državnih služb, predstavniki diplomatskega zbora in vsi slovenski škofje, predsednik republike Janez Drnovšek pa je udeležbo danes odpovedal. Uvodoma sta udeležence nagovorila predsednik zavoda Anton Jamnik in ljubljanski nadškof Alojz Uran.
Nadškof Uran izpostavil pomen škofa Jegliča
Uran je ob stoletnici delovanja Zavoda sv. Stanislava poudaril pomen škofa Antona Bonaventure Jegliča, ki je uresničil delovanje prve popolne slovenske gimnazije. Iz škofovih zavodov so namreč izšli vidni nosilci cerkvenega in javnega življenja. S svojo preroško usmeritvijo pa so temelji Jegličeve ustanove tudi v današnjem času navdih pri vseh dejavnosti, ki se dogajajo v šestih enotah obnovljenega zavoda, je dejal Uran in poleg napredovanja učencev in študentov na intelektualnem področju poudaril vzgojo srca, ki se odraža v veselju do življenja in v čutu odgovornosti do bližnjega, še posebej do preprostega človeka."Kakor je škofa Jegliča pred 100 leti gojila zavest, da bi se Slovenci s svojo besedo, lastno kulturo in samobitnosti enakopravno vključili v skupnost evropskih narodov, tako je danes še bolj potrebno, da dediščina prejšnjih generacij novi rod ohrani in jo oplemeniteno posreduje naprej," je še dejal ljubljanski nadškof.
Slavnostni govornik je bil premier JanezJanša
Slavnostni govornik Janez Janša se je v govoru uvodoma zahvalil vsem, ki so na začetku prejšnjega stoletja zmogli toliko zdravega pogleda in stvarne moči, da so postavili temelje srednjega šolstva v slovenskem jeziku. Ustanovitev prve slovenske popolne gimnazije s slovenskim učnim jezikom pomeni po pol stoletja vsaj delno uresničitev ene izmed zahtev slovenskega narodnega programa iz leta 1848, ko smo zahtevali slovenski jezik v šole in urade.
"Ni slučajno, da je bila zamisel najprej uresničena v okriljih Katoliške cerkve na Slovenskem," je nadaljeval Janša, "saj so velik del narodove inteligence predstavljali ravno slovenski duhovniki."Ker so delovali med ljudstvom in za ljudi, so se večinoma dobro zavedali, da jezik predstavlja osnovno gradivo narodove identitete. Škof Jeglič je s postavitvijo temeljnega kamna za zavod in gimnazijo simbolno in dejansko postavil tudi temelj, na katerem je v naslednjih desetletjih zrasel velik del slovenskega izobraženstva. "Da je bil temeljni kamen položen trdno in zasejano dobro seme, pa pričata obnova in rast zavoda po polstoletni nasilni prekinitvi zaradi nacistične in komunistične zasedbe," je navedel slavnostni govornik. Po njegovem mnenju je škofijska klasična gimnazija odločilno pripomogla k uveljavljanju slovenščine na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani leta 1919 ter pripomogla k uveljavitvi pouka v slovenskem jeziku v vseh gimnazijah po letu 1918.
V okviru delovanja Zavoda sv. Stanislava je Janša izpostavil tudi nekatere težave, s katerimi se je zavod v svoji zgodovini soočal. V delovanje zavoda sta namreč po Janševih besedah veliko bolj kot prva vojna ostro posegla dva totalitarizma. "Nacionalsocializem in komunizem sta spremenila šolo v kasarno, v koncentracijsko taborišče in v kraj, od koder so bili tudi številni njeni bivši dijaki poslani v smrt," je dejal Janša. Namesto humanistike se je po letu 1945 za zidovi zavoda več kot 40 let poučevala jugoslovanska vojaška doktrina, ki je imela za enega od svojih notranjih sovražnikov tiste, ki so to šolo postavili na noge in se v njej šolali. Nova Demosova vlada pa je naredila eno najbolj simboličnih potez, ko je ob Božiču 1991 vrnila stavbo lastniku v upravljanje z namenom, da se obnovi vzgojno-izobraževalna dejavnost.
V govoru je slavnostni govornik izpostavil tudi pomen privatnega in neodvisnega šolstva, kar je dobrodošla dopolnitev in popestritev javnemu šolstvu. Slovenski šoli je po njegovih besedah potrebno vrniti humanizacijo in dokončno postaviti na profesionalna pedagoška načela, da bo na ta način resnično avtonomna in neodvisna od vsakokratnih političnih razmer.
Danes je Slovenija pred enakim izzivom kot skozi celotno zgodovino: Ohraniti, povezati in povečati moramo slovensko ustvarjalno moč. Znanje in vrednote so naš edini kapital, ki nam zagotavljajo enakovrednost v hitro razvijajočem se globalnem svetu. Predvsem pa nam doma lahko omogočajo dobro prihodnost. Blaginjo naroda in smiselno življenje človeka, je sklenil Janša.
Ob stoletnici ustanovitve zavoda in prve slovenske gimnazije, na kateri je ves pouk od samega začetka potekal izključno v slovenskem jeziku, je pri založbi Družina izšel obsežen zbornik z naslovom Sto let Zavoda sv. Stanislava. Ob tem jubileju je bila v soboto v ljubljanski stolnici tudi slovesna sveta maša.
Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je leta 1901 ustanovil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Prva generacija dijakov je začela pouk 21. septembra 1905, ko je 69 dijakov prvega razreda in 27 dijakov pripravnice prvič sedlo v klopi knezoškofijskega privatnega učnega zavoda za gimnazijske predmete, kot so takrat uradno imenovali to vzgojno-izobraževalno ustanovo.
V okviru zavoda danes delujejo gimnazija, na kateri se vsako leto izobražuje približno 670 deklet in fantov, dijaški dom, v katerem prebiva tretjina dijakov, glasbena šola, Slovenski dom in študentski dom.