Stopnja tveganja revščine enaka, dohodki malo višji

Ljubljana − Kazalniki dohodka in revščine se lani večinoma niso izboljšali v primerjavi z letom prej, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. Stopnja tveganja revščine ostaja 14,5-odstotna, se je pa povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev zvišal za 248 evrov.

Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živi približno 290.000 ljudi. Lani je prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 7146 evrov, torej 596 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok 893 evrov, za štiričlansko družino dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, pa 1251 evrov na mesec.

Tveganje revščine je največje za upokojence, zlasti ženske (26 odstotkov), čeprav se je njihov delež zmanjšal v primerjavi z letom prej, in brezposlene (24 odstotkov). Stopnja tveganja socialne izključenosti ostaja 20,4-odstotna, kar pomeni 410.000 ljudi.

Kljub temu je spodbudna novica, da se je povprečni razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo v primerjavi z letom 2013 zvišal za 248 evrov na 21.286 evrov. Višji je v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji, nižji v Pomurski in Srednjeposavski.

Statistični urad RS je objavil tudi izsledke iz ankete Življenjski pogoji, ki pa je subjektivna, saj temelji na odgovorih anketirancev. Med njimi jih je 12 odstotkov dejalo, da shajajo brez finančnih težav, kar je lani trdilo le devet odstotkov vprašanih. S svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživelo mesec 32 odstotkov gospodinjstev, med njimi največ enočlanskih in enostarševskih. Vendar statistiki opozarjajo, da je tudi osem odstotkov ljudi v najbogatejšem kvantilu izjavilo, da shajajo težko.

Stanovanjski stroški predstavljajo veliko breme za 37 odstotkov gospodinjstev. Skoraj tretjina tistih, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, je večkrat zamujalo s plačili, a tudi dobra desetina tistih, ki ne spadajo v to skupino. Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov bi lahko, tako kot leta 2013, iz lastnih sredstev poravnalo 51 odstotkov gospodinjstev.

Kar desetina družin si lani ni mogla privoščiti plačljivih prostočasnih dejavnosti za otroke, plačljive rekreacije, obiska kina, prireditve in podobno pa so finančno nedosegljive 22 odstotkov odraslim, kar je pet odstotnik točk več kot leta 2009.