Tiskane izdaje
Ljubljana - Nekdanji velenjski predsednik Republikanske stranke Adolf Štorman namerava konec marca začeti novo gladovno stavko. Tokrat pred poslopjem mednarodnega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, kjer naj bi, kot je pojasnil, v pismu pravosodnemu ministrstvu, evropsko javnost opozoril na po njegovem nezakonito početje sodnikov koprskega sodišča.
Kot je znano, je bil Štorman leta 2000 obsojen zaradi dejanja, ki ga je zagrešil pred 13 leti, ko so v njegovem avtu našli deset pištol. Sodba je postala pravnomočna leta 2002, decembra tega leta pa je začel prestajati zaporno kazen enega leta in jo v celoti prestal. Leta 2004 je vrhovno sodišče zaradi njegove zahteve za varstvo zakonitosti sodbo razveljavilo, saj naj bi Štormanu bila odvzeta pravica do obrambe.
Kmalu zatem je omenjeni primer zastaral, kljub temu pa je koprsko sodišče vztrajalo pri formalni izvedbi odločbe in zahteve vrhovnega sodišča, zaradi česar se je Štorman, ki se na vabila sodišča ni več odzival, prav tako pa mu kazen ni več grozila, leta 2006 še dvakrat znašel v disciplinskem priporu.
Koprsko sodišče noče priznati absolutnega zastaralnega roka
Štorman je zato v tokratnem pismu ministrstvu za pravosodje opozoril na to, da koprsko sodišče noče priznati absolutnega zastaralnega roka, saj se sklicuje na načelno pravno mnenje, po katerem pregon naj ne bi nikoli več zastaral, če bi bila sodba razveljavljena po zahtevi za varstvo zakonitosti, ter da v ponovnem sojenju določila kazenskega zakonika in zakona o kazenskem pregonu, ki se nanašajo na zastaranje, naj ne bi veljala.
Po njegovem mnenju bi se morala sodišča in ministrstvo zavedati, da načelno pravno mnenje ne more biti nad zakonom in ga sodišče ne more uporabiti kot pravno podlago za nadaljevanje pregona. Njegova zahteva za ustavno presojo načelnega pravnega mnenja je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da niso pristojni za ocenjevanje mnenja, ker načelno pravno mnenje po svoji naravi ni niti zakon, niti predpis, niti drug splošni akt.
Kot je še dodal Štorman, je vsakemu pravnemu laiku jasno, da je tako početje nezakonito, nedopustno in da so ga v Evropi na sodiščih nazadnje zabeležili v nacistični Nemčiji, ko so si zakone sproti izmišljali samo zato, da je bil obtoženi tudi vedno spoznan za krivega.
Štorman je z gladovno stavko nameraval začeti že v začetku lanskega poletja, a je vseeno pričakoval, da bodo imeli pristojni v državi toliko razuma in tako nezakonito početje ustavili. Izgovori v smislu, kako nihče ne more vplivati na delo neodvisnega sodnika, po njegovem mnenju ne vzdržijo, ker ima država močan mehanizem za ustavitev "take norije v državnem tožilstvu, ki bi lahko zadevo ustavil v prid obtoženim, če se je že sodniku zmešalo".
"Ker imam vso potrebno dokumentacijo iz katere je razvidno da moje trditve v celoti držijo, pristojni v državi pa se do tega problema obnašajo ignorantsko in skrajno neodgovorno, bom pač z gladovno stavko opozoril mednarodno sodišče in širšo evropsko javnost na nezakonito početje sodnikov v državi," je v pismu še dodal Štorman.
