Tiskane izdaje
Okrajno sodišče v Lendavi je za 23. marec odredilo prodajo hiše v Pincah pri Lendavi. Na dražbi bo sodišče prodajalo hišo, ki je ocenjena na 90.000 evrov, zaradi izterjave 1,56 milijona evrov, ki jih Krekova družba za storitve (KDS) dolguje Gorenjski banki. Ta dražba bi bila zgolj ena v množici dražb nepremičnin v lasti nasedlih upnikov, če v njej ne bi živela zakonca, ki plačujeta svoje obveznosti do lizinške hiše KDS, pri kateri sta najela svojo hišo. Najemnika sta se s pomočjo odvetnika na dražbo že pritožila in upata, da bo razveljavljena.
KDS leasing – naslednik Krekove družbe, nekoč sestavnega dela zdaj propadlega imperija cerkvenih holdingov Zvon – je pri bankah zastavil svežnje lizinških pogodb, ki jih je imel sklenjene s svojimi strankami, v zameno za posojila. Podobna drama, kot zdaj grozi najemnikom lizinga na nepremičnine, se je lani dogajala približno 300 ljudem, ki so pri KDS leasingu na lizing najeli avtomobile in jim je grozila izvršba.
Koliko nepremičnin
Kot nam je pojasnil Čegovnik, so banke pred leti, ko je KDS zašel v težave, svoja posojila zavarovale z vsemi terjatvami, ki jih je imel KDS do svojih strank. »Številne naše lizinške stranke so v vmesnem času najele posojila in jih za predmet lizinga zdaj bankam odplačujejo. Po moji oceni imamo še približno 70 lizinških pogodb, s katerimi so banke zavarovale svoja posojila,« je dejal Čegovnik in zavrnil neuradne informacije, da je ogroženih več sto nepremičnin. Gorenjska banka namreč ni edina, pri kateri je KDS leasing najemal posojila, zavarovana z lizinškimi pogodbami, nad njim visijo še vsaj terjatve NLB in Hete.
Luč na koncu predora: prodaja KDS
Gorenjska banka poslovnih razmerij s posameznimi komitenti ne razkriva, zato o lendavski dražbi niso želeli govoriti. »V omenjeni zadevi banka uveljavlja svoje pravice v izvršilnem postopku zoper Krekovo družbo, in to tako, da ne bi poslabšala položaja dolžnikov, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti. Banka je o tem tudi obvestila dolžnike iz lizinških pogodb ter že sklenila posamezne bilateralne dogovore,« so povedali v Gorenjski banki. Neuradno smo izvedeli, da načine za možnost poravnave iščejo tudi pri Heti, zadevo bi radi izpeljali tako, da lizingojemalci ne bodo oškodovani.
Eden od možnih izhodov iz zagate je po Čegovnikovih navedbah tudi prodaja KDS. »Zadnji narok za stečaj je bil prestavljen, trenutno smo v fazi pogajanj o prodaji z več različnimi finančnimi investitorji,« je zagotovil Čegovnik.
Kaj, če vam prodajajo hišo?
Dejstva, da je lizinška hiša lastnica predmeta lizinga, vse dokler najemnik ne odplača dogovorjenih obveznosti, bi se moral zavedati vsak najemnik predmeta lizinga, je opozoril ljubljanski odvetnik Vladimir Bilić. »Ker to ni bančni posel, stranka tudi ne more računati na bančno regulativo in na varnost, ki jo uporabnikom bančnih storitev ponuja zaščita Banke Slovenije.« Ker je lizingodajalec lastnik predmeta lizinga, lahko nepremičnine in premičnine prosto zastavlja, vendar bi po zakonu moral o tem obvestiti svoje stranke. V tem primeru niso bile obveščene.
Boris Bajt, ki skrbi za področje lizinga v Združenju bank Slovenije, je opozoril, da se po zakonu v primerih, ko se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, izvršba na tak predmet šteje za nedopustno.
Kaj pravijo varuhi potrošnikov
V Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da lizingodajalec lahko zahteva plačilo preostalih odplačil pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo le, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih odplačil. Zakon ščiti potrošnike le pri tistih pogodbah, kjer je predvideno, da lastninska pravica na nepremičnini na koncu odplačevanja preide na potrošnika. »Pri ZPS smo se že večkrat zavzeli za to, da se natančneje opredelijo tudi pravice potrošnikov v lizinških pogodbah, saj so zelo pomembna področja prepuščena diskreciji lizingodajalca, potrošnik pa iz tega izhajajočih tveganj skoraj ne more oceniti, če ni finančni strokovnjak. Prav tako so lizingodajalci pod šibkejšim solventnostnim nadzorom kot banke, kar pomeni večje tveganje finančnih težav lizingodajalca.« Ker lizing za potrošnike ne prinaša bistvenih prednosti pred potrošniškim kreditom, ZPS priporoča najem potrošniškega kredita.
