Strah za preživetje

Ljubljana – »Brez ekonomske svobode ne more biti niti politične ali socialne. Zato trdim, da je politični strah iz prejšnjega sistema zamenjal eksistenčni strah v novem sistemu. Da bi lahko v celoti uživali človekove pravice, ni dovolj le politična svoboda, temveč tudi taka družba, v kateri posameznika ne bo strah za preživetje,« je ob dnevu človekovih pravic poudaril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Sicer pa je bilo letošnje praznovanje človekovih pravic v znamenju maratona slovenskih filmov o človekovih pravicah.

S samostojnostjo in spremembo političnega sistema smo pridobili marsikaj dobrega, predvsem kar zadeva politične pravice. Ob tem pa so posamezniki po nepotrebnem izgubili preveč ekonomskih in socialnih pravic. Brezposelnost tudi kot posledica nezakonitega odpuščanja z dela ali premišljenih stečajev zaradi individualnih koristi nekaterih, stanovanjski problemi zaradi slabe stanovanjske politike in premalo domišljene denacionalizacije, povečana neenakost in revščina, ki nista posledici nedela, ampak napačnega družbenega ali geografskega položaja posameznika – to so le nekatere negativne posledice premalo domišljenega razvoja v preteklih letih, je prepričan Hanžek.

Te napake močno vplivajo na počutje vsakega posameznika in s tem tudi družbe v celoti. Zato si v prihodnje naj ne bi prizadevali za takšno gospodarsko rast, od katere imajo koristi le nekateri, ki se bolje znajdejo v sodobni džungli vrednostnih papirjev, preprodaje delovnih mest in podobnih veščin, ampak na trajnostno gospodarsko rast, od katere ima korist celotna družba in vsak posameznik. Za to pa je bolj kot gola gospodarska rast, ki se meri z velikostjo dobička, pomemben tudi usklajen socialni razvoj v čistem okolju in duhovna kultura, ki jo moramo povezati z neomejenim ustvarjalnim življenjem posameznika in narodov. Vsi se moramo zavedati, da lahko zaživimo polno in ustvarjalno življenje le, če je to omogočeno tudi drugim, je v poslanici ob letošnjem dnevu človekovih pravic zapisal Hanžek.

Na filmskem maratonu, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, pa so bili prikazani filmi, ki ponazarjajo kršitve človekovih pravic v slovenskem prostoru in prikazujejo skupine, ki jim najpogosteje kratijo pravice. Izbor naj bi predstavljal nekakšno »okrnjeno letno poročilo varuha«. Na okrogli mizi pa so filmski ustvarjalci razmišljali o svoji vlogi pri oblikovanju strpne družbe oziroma o odnosu med svobodo ustvarjanja in odgovornostjo do družbe. Namestnik varuha človekovih pravic Jernej Rovšek je ob napovedi dogodka zapisal, da umetniški ustvarjalci nimajo odgovornosti glede varstva človekovih pravic in svoboščin. Za varovanje človekovih pravic, preprečevanje neutemeljenih razlikovanj in reševanje konfliktov v družbi je odgovorna država, ki ima za ta namen številne mehanizme in institucije. Naloga ustvarjalcev pa je med drugim, da družbi in posameznikom nastavljajo ogledalo. Ogledalo umetnikov pa je lahko tudi izkrivljeno, zato je tudi slika lahko popačena, saj ustvarjalci za odmevnejši in neposrednejši prenos svojih sporočil lahko tudi pretiravajo. Pri tem pa je treba ločevati med umetniškim ustvarjanjem in drugimi medijskimi sporočili. Če za prve velja, da morajo avtorji uživati skoraj popolno svobodo, pa snovalci medijskih sporočil niso brez širše odgovornosti, je prepričan Rovšek.

Več v sobotni tiskani izdaji Dela