Strankarsko živahen vikend

Ljubljana/Portorož – Vikend zaznamujejo dejavnosti slovenske strankarske politike. LDS je na prvi seji izvolila predsednika sveta in člane izvršnega odbora. SDS se je sešla na rednem letnem posvetu. Svet NSi pa je danes podprla kanditaturo Alojza Peterleta za predsednika države na jesenskih volitvah.

Janša: SDS glavni stabilizator političnega prostora

Predsednik vlade in SDS Janez Janša je na današnjem rednem letnem posvetu SDS v Portorožu povedal, da v tem trenutku, ko se slovenski politični prostor očitno na enem polu pomembno preoblikuje, SDS predstavlja daleč najstabilnejši del tega političnega prostora. "SDS je neke vrste glavni stabilizator, kar je izjemnega pomena, predvsem zaradi položaja, v katerem se Slovenija nahaja," je povedal.

Posvet z naslovom Najpomembnejši politični izzivi za SDS v letu 2007 je namenjen analizi aktualnih političnih razmer in obravnavi aktivnosti SDS v letu 2007. Po besedah Janše so na posvetu razpravljali predvsem o vlogi in položaju stranke v slovenskem političnem prostoru, o tem, kar je bilo narejenega v preteklosti, in o izzivih v prihodnosti.

Odgovornost največje vladne stranke

Pojasnil je, da tokrat prevladujeta dve temi. Prva je povezana s sedanjim dogajanjem v slovenskem političnem prostoru. Kot je razložil, je SDS tudi največja vladna stranka v Sloveniji in ima s tega vidika tudi največjo odgovornost. Samo dejstvo, da sama po sebi predstavlja ključni stabilizator slovenskega političnega prostora, je izjemnega pomena, ne samo za stranko samo, temveč tudi za stanje v Sloveniji in za položaj države navzven, predvsem zaradi dejstva, da se Slovenija intenzivno pripravlja na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008, je pojasnil. Dodal je, da si je nemogoče predstavljati dobro in učinkovito izpeljavo takšne naloge brez potrebne politične stabilnosti.

SDS svojega predsedniškega kandidata (še) nima

Kot je povedal, je razprava tekla tudi o pripravah na letošnje predsedniške volitve, kjer prevladuje večinsko mnenje, da bi morala SDS nastopiti s svojim kandidatom, vendar dokončnih odločitev v okviru tega posveta ne bodo sprejeli. Postopek evidentiranja še poteka in bo formalno zaključen z naslednjo sejo sveta stranke. Ta bo v prvi polovici maja, je pojasnil. Do takrat naj bi po Janševih beseda prišlo do večje "izkristalizacije" stališč v povezavi s samim imenom in v povezavi z načinom nastopa na teh volitvah.

Slovensko-hrvaški odnosi

Na vprašanje, ali je na posvetu beseda tekla tudi o novih vidikih odnosov s Hrvaško, je Janša odgovoril, da je na odnose med Slovenijo in Hrvaško potrebno gledati skozi daljšo časovno dimenzijo. "Takrat, ko sta nastali obe samostojni državi, smo bili približno na enaki izhodiščni točki. Če pogledamo, kje je danes Slovenija in kje je Hrvaška, potem ta pogled zelo jasno pove, da ni pametno dajati prioritet 'bombastičnim' temam, razpravam in konfliktom, temveč tja, kjer so dejanski izzivi," je razložil.

Po njegovih besedah je nesporno dejstvo, da je Slovenija izzive očitno bolje izkoristila, ne samo zaradi članstva v EU in zvezi NATO, temveč zato, ker dva milijona slovenskih državljanov ustvari približno enak nacionalni dohodek kot štirje milijoni hrvaških državljanov. "Ko gre za članstvo v EU, ključni izziv za sosednjo državo ni vprašanje nerešenih točk na meji, kjer imamo različna stališča, temveč so njeni ključni izzivi predvsem gospodarske in socialne reforme, implementacija evropskih standardov, stvari, ki so pogoj za vstop v EU, in s temi izzivi se mora sosednja država soočiti," je poudaril.

Ponovil je, da je za hrvaško pot v EU ključno odprtje trga nepremičnin. "Dokler bo imela Hrvaška zaprt trg nepremičnin in zemljišč, čeprav se je zavezala, da bo ob spoštovanju pogojev vzajemnosti ta trg odprla za vse države članice EU, toliko časa tega poglavja ne bo mogla zapreti in toliko časa stvari ne bodo šle naprej, ko gre za Hrvaško evropsko perspektivo". Po njegovih besedah je podobnih vprašanj in poglavij še precej in prav bi bilo, da se tudi politiki v sosednji državi ukvarjajo s tem, kar je realni izziv države.

Glede predloga za arbitražo o slovensko-hrvaški meji Janša meni, da gre za zelo priročen odgovor, ko se postavi vprašanje, zakaj nekatere zadeve niso rešene, vendar samo ponujanje tega odgovora po njegovih besedah ne reši ničesar. "Potrebno bi se bilo dogovoriti za način, za predmet arbitraže in tukaj od sosednje države nismo dobili nobenega konkretnega predloga. Zato je očitno, da bo do premikov pri reševanju tega vprašanja, če se bomo odločili za to smer, prišlo šele takrat, ko bo Slovenija prevzela konkretno pobudo," je sklenil premier.

Janša: Povabilo v partnerstvo ne predstavlja širitve koalicije

Predsednik vlade in SDS Janez Janša je v izjavi za medije ob današnjem rednem letnem posvetu SDS v Portorožu odgovarjal tudi na vprašanje glede povabila v Partnerstvo za razvoj, naslovljenem na vodjo poslanske skupne LDS Antona Ropa. Povedal je, da so zaradi novonastale situacije obema poslanskima skupinama, ki trenutno v partnerstvo nista vključeni, ponudili, da o tem še enkrat razmislita in se morebiti projektu pridružita. Obenem je napovedal, da bo v kratkem povabil vse parlamentarne stranke k podpisu sporazuma o sodelovanju pri pripravah na predsedovanje Slovenije EU in pri izpeljavi predsedovanja.

Kot je pojasnil, pri povabilu poslanskima skupinama v Partnerstvo za razvoj "ne gre za nobeno širitev koalicije, temveč za ponoven apel in dokaz odprtosti in sredinskosti sedanje vladne koalicije, ki je pripravljena sodelovati pri ključnih razvojnih izzivih z vsemi parlamentarnimi strankami".

Vrata so odprta

Po njegovih besedah so že ob nastajanju partnerstva povedali, "da so vrata tega zavezništva za hitrejši razvoj države, ki ni politično zavezništvo, odprta tudi za tiste, ki takrat še niso vstopili ali so imeli v povezavi s tem kakšno dilemo". Takrat se samo ena opozicijska stranka temu ni pridružila. V vmesnem času pa je prišlo do oblikovanja še ene poslanske skupine in do določenih političnih sprememb v tej večji opozicijski stranki, ki se partnerstvu ni priključila.

Zaradi novonastale situacije so tudi uradno obema poslanskima skupinama, ki trenutno v partnerstvo nista vključeni, ponudili, da o tem še enkrat razmislita in se morebiti projektu pridružita. Gre za logično potezo, glede na to, da so se razmere v slovenskem parlamentu v tem času spremenile, je še pojasnil.

Skupne priprave na predsedovanje Slovenije EU

Obenem je napovedal, da bo v kratkem povabil vse parlamentarne stranke, tudi opozicijske, k podpisu sporazuma o sodelovanju pri pripravah na predsedovanje Slovenije EU in pri izpeljavi predsedovanja. Po njegovih besedah gre za zahtevno nalogo in enkraten izziv, pred kakršnim Slovenija še ni bila. Glede na to, da je parlament praktično soglasno sprejel ponudbo EU, da Slovenija kot prva nova država članica predseduje uniji, Janša pričakuje, da bodo vse parlamentarne stranke oziroma poslanske skupine pozitivno odgovorile na takšno vabilo.

Na vprašanje, kaj pričakuje od vodje poslanske skupine LDS Antona Ropa, je odgovoril, da pričakuje takšno ali drugačno odločitev, pripravljeni pa so tudi počakati, da se stvari stabilizirajo.

NSi podprla Peterletovo kandidaturo na predsedniških volitvah

Svet NSi je danes podprl kandidaturo Alojza Peterleta za predsednika države na jesenskih volitvah. "V to gremo v prepričanju, da je pravi človek za ta čas ter da z njim Slovenija pridobi izkušenega politika in človeka s spoštovanjem doma in v tujini," je ocenil predsednik NSi Andrej Bajuk.

Peterle je dejal, da je vesel, ker mu je stranka, ki ji pripada, podporo namenila prva v javnem prostoru. "Vesel sem, da je danes svet stranke izrazil podporo moji kandidaturi za predsednika države. Jasno sem tudi povedal, da želim formalno kandidirati s podporo liste državljanov, saj se predsednika voli neposredno. Bom pa vesel vseh strank, ki se bodo za podporo odločile," je v današnji izjavi za medije dejal Peterle. Ob tem je dejal, da računa, da se "bodo vse pomladne stranke v tem projektu povezale".

Iskanje dodane vrednosti NSi

Svet NSi na današnji seji po Bajukovih besedah razpravlja tudi o reorganizaciji stranke v smislu, kako povečati prisotnost ter ugotoviti, kakšna je "dodana vrednost NSi v koaliciji in v političnem prostoru". "Danes imamo okoli nas velik razkroj. Nekateri so odkrili, da so zdaj 'za res', vprašamo se lahko, ali so bili prej 'za hec'. Mi vztrajamo: NSi je znana kot stranka, ki svojo besedo drži in ima jasna stališča," je poudaril Bajuk.

Predsednik sveta Jožef Horvat je dejal, da svet obravnava tudi novo pokrajinsko zakonodajo. "Ključni projekt preureditve je v tem, da bo prišlo do prave decentralizacije," je izpostavil Bajuk in dodal, da se sredstva ne smejo več koncentrirati le v osrednji Sloveniji. Razprava po njegovih navedbah med drugim teče o možnosti prenosa upravnih enot na raven pokrajin, zlasti o tehničnih vprašanjih.

Gulič novi predsednik sveta LDS

Svet LDS je na današnji prvi seji v novem sestavu za predsednika sveta izvolil poslanca Aleša Guliča. Njegova protikandidata sta bila njegov poslanski kolega Tone Anderlič in predsednik strankinega odbora za enake možnosti in invalide Luj Šprohar. Za podpredsednico so izvolili Jano Tolja, nov generalni sekretar stranke pa je postal Dorijan Maršič.

Še danes naj bi izvršni odbor stranke razpravljal tudi o povabilu LDS v Partnerstvo za razvoj, ki ga je premier Janez Janša poslal vodji poslanske skupine Antonu Ropu.

Gulič je po izvolitvi pojasnil, da danes člani sveta stranke razpravljajo predvsem o odhodih iz stranke. Prepričan je, da je ta tok vsaj za zdaj končan in "nič ne kaže, da bi se danes še kaj zgodilo". "Bilo je kar precej kritičnih besed na račun dogajanja v stranki, a je bilo tudi optimistično, ker so se zadeve tudi obrusile," je dejal Gulič.

Gulič: Ljudje bodo prihajali v LDS

Na trenutno dogajanje predvsem v levem političnem prostoru novi predsednik sveta LDS pravi, da se bo očitno prostor liberalizma zapolnil tudi z "LDS, kakršne so ljudje navajeni". Glede na odzive s terena gre pričakovati, da bodo ljudje v LDS prihajali, je prepričan Gulič, po njegovem mnenju gre to pričakovati "predvsem zato, ker zdaj pa res vidijo, kaj se v tej državi dogaja".

Na vprašanja o tem, ali ima Anton Rop v stranki še podporo kot vodja poslanske skupine ter ali so v stranki kaka pričakovanja, da bo Rop zamenjal svojega namestnika Milana M. Cvikla, Gulič odgovarja, da bo poslanska skupina namestnika vodje zamenjala, "če bo za to potreba". Po njegovih napovedih bodo o tem razpravljali na prvem sestanku poslanske skupine, ki bo v torek. Tedaj se bodo seznanili tudi z vabilom za sodelovanje v Partnerstvu za razvoj, ki ga je premier Janez Janša konec tega tedna poslal Antonu Ropu.

Janša pobudo naslovil na Ropa in ne na Kacina

Predsednik LDS Jelko Kacin je zatrdil, da sam takega pisma ni dobil, bo pa o tem še danes popoldne razpravljal izvršni odbor stranke in izoblikoval stališče do tega pisma. Ni želel komentirati dejstva, da je premier Janša pobudo naslovil na Ropa kot vodjo poslanske skupine in ne nanj, ki je predsednik stranke.

Glede izvolitve novih organov stranke je poudaril, da se bo po današnji kadrovski prenovi stranka lahko lotila uresničevanja svojega manifesta in priprave izvedbenih delov programa. Kar se tiče zamenjave dosedanje generalne sekretarke stranke Mete Vesel Valentinčič je pojasnil, da ji je bilo zelo težko opravljati svojo funkcijo, "ker je v nekaterih delih stranke niso sprejemali in so ji delali veliko krivico". To so bili po besedah Kacina "zlasti tisti, ki so sedaj posebej prizadeti - govorim o poslanski skupini - kjer je bila cela vrsta neprimernih odzivov na njeno delo".

Odziv na Pahorjevo snubljenje

Član sveta LDS Viktor Žakelj, sicer podpredsednik prve vlade pod vodstvom Janeza Drnovška, je podobno kot Gulič danes ocenil, da je proces "razpadanja" stranke oziroma njenega prestrukturiranja zaključen. Meni, da je iz tega nastala "nova LDS s poslanci, ki ostajajo", "skupina, ki išče stike s Pahorjem" in "nek figov list, za katerega ne vemo, kaj bo". Na Pahorjevo snubljenje nekaterih poslancev LDS Žakelj odgovarja, da je "normalno, da se oblikuje neka anti-Janševska grupacija in ta čas so Socialni demokrati v tem najbolj prepoznavni". Zato Žakelj pričakuje, da se bo v prihodnjem letu in pol tam oblikovala neka prepoznavna opozicija.

Tudi prehod nekaterih poslancev LDS k Pahorjevim socialnim demokratom po prepričanju Žaklja ne bo prizadel stranke. Zaradi prenove stranke se po prepričanju Žaklja nekateri v njej pač ne vidijo več, zato iščejo rešitve na različnih mestih, tudi v SD. LDS se mora po prepričanju Žaklja predvsem očistiti sedanjega nemira, diskvalifikacij in antipatij; "možatost terja, da se tisti, ki se tu ne vidijo, stopijo tja, kjer mislijo, da bodo lahko izživeli svojo političnost in svojo človeškost", pa je vprašanje o možnosti še kakega izstopa iz poslanske skupine komentiral Žakelj.

Novih 61 članov sveta stranke so izvolili na januarskem kongresu LDS. Poleg članov, ki jih izvoli kongres, pa so v svetu še člani, ki so v ta organ imenovani po položaju (poslanci, člani izvršnega odbora, predstavniki seniorske organizacije in podmladka itd.). Zadnji predsednik sveta je bil poslanec Anton Anderlič.

Poleg volitev predsednika in podpredsednika sveta stranke so na današnjem dnevnem redu tudi volitve članov izvršnega odbora, aktualne politične razmere in potrditev čistopisa Manifesta LDS.