Stranke neenotne o spremembah ustave

Ljubljana - Direktor službe Janez Pogorelec je povedal, kot smo v Delu že poročali, da je predlog, ki je nastal v soglasju s stroko, »maksimalističen«. To pa zato, ker bo politika strožje pogoje za razpis referenduma med usklajevanjem zagotovo še močno omilila. In res bo prvo sito očitno že v sami vladni koaliciji. Minister za pravosodje Aleš Zalar je na Tviterju sporočil, da »kljub očitni poplavi referendumskih zahtev nisem za maksimalističen predlog sprememb ustave. Roka se nam mora bolj zatresti.«

Spomnimo, vladna služba za zakonodajo predlaga nekaj ključnih sprememb. Referendum bi uspel le, če bi se ga udeležila najmanj polovica volilnih upravičencev. Namesto sedanjih 40.000 podpisov državljanov bi morali predlagatelji zbrati 50.000 podpisov. Teme, o katerih je mogoče odločati na referendumu, pa bi natančneje definirali in s tem razbremenili ustavno sodišče - neprimerne - vloge razsojevalca, kateri referendum se lahko izvede in kateri ne.

Politični kompromisi

Naši viri iz Gregorčičeve so potrdili, kar je zapisal minister Zalar, da bodo že v vladni proceduri »maksimalistično« različico oklestili. Zlasti obvezna udeležba bo v končnem predlogu precej nižja, po naših informacijah zagotovo ne višja od 40 odstotkov. Politično najrealnejši pa je kompromis, po katerem se bo morala referenduma udeležiti četrtina volilnih upravičencev.

Ko bo vlada predlog potrdila, kar bo predvidoma do konca meseca, gre v parlament. Stranke se bodo o njem usklajevale v ustavno komisijo. Spremembe ustave potrjujeta dve tretjini poslancev, kar pomeni, da bi morali zanje glasovati tudi poslanci opozicije. V SDS in SLS so včeraj potrdili, da je za to zelo malo možnosti. »V SLS menimo, da ustavne spremembe pri referendumski zakonodaji niso potrebne,« so bili zelo jasni v ljudski stranki. V SDS pa so odgovorili, da nas »zgodovina uči, da volje ljudstva ni mogoče preprečiti z birokratskimi ovirami«. Vlada se, pravi SDS, »ne ukvarja z vzroki problemov, ampak s posledicami«.

Sporen tudi kvorum

Obvezni kvorum udeležbe je sporen zlasti za SLS, v kateri ga »nikakor ne bi podprli, saj gre za odvzemanje pravice tistim, ki so se svojo voljo odločili izraziti«. Nasprotniki referenduma bi zagotovo pozivali k neudeležbi in bojkotu, so prepričani v SLS in dodajajo: »Tudi v parlamentu odločajo tisti poslanci, ki se opredelijo, ne glede na to, koliko je tistih, ki se glasovanja vzdržijo.«
Opozicijski SDS in SLS podpirajo uvedbo enega referendumskega dneva na leto, vendar temu nasprotuje vlada. Če bi bili vsi referendumi samo en dan v letu, bi lahko vrsta zakonov več mesecev čakala na uveljavitev.
Referendum številka štiri

Spremembe ustave, tudi če bi zanje obstajala močna politična volja, pa ne morejo več ustaviti vse več referendumskih pobud. Včeraj je nevladna organizacija Alpe Adria Green v parlament vložila že četrto. Poslanske skupine je pozvala, naj podprejo posvetovalni referendum o gradnji šestega bloka TEŠ6. Poslanec Franci Kek nam je povedal, da bodo v Zaresu o tem odločali danes, da pa sam pobudo podpira in je pripravljen pomagati, da »se prepreči ekološko sporen in finančno nevzdržen projekt«. Proračuna s tem referendumom ne bi dodatno obremenjevali, meni Kek, saj bi bil lahko izveden skupaj s tistim o malem delu, torej aprila.

Če bo pobudo Alpe Adria Green podprlo 30 poslancev - Zares jih ima samo devet -, potem referendum o gradnji TEŠ6 zagotovo bo. A to bi znova močno razmajalo odnose v vladni koaliciji. V Pahorjevi SD so najglasnejši in politično najmočnejši zagovorniki gradnje šestega bloka, v Zaresu pa najodločnejši nasprotniki.