Tiskane izdaje
Ljubljana/Bruselj - Potem ko je bilo pozive k arbitraži za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje te dni prvič slišati tudi iz Bruslja, je večina slovenskih strank v odzivu poudarila, da možnosti arbitraže ne nasprotujejo, vendar opozarjajo, da se mora ta nanašati na celotno mejo.
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Jerovšek iz SDS je danes poudaril, da Slovenija načeloma arbitraže ne zavrača, vendar pa pride v poštev samo arbitraža o celotni meji, predpogoj pa je tudi vzpostavitev stanja na dan 25. junija 1991. "Takšnega stanja pa se hitro verjetno ne da doseči, zato stanje, ki so ga predstavljali Hrvati v Bruslju, ni tako rožnato," je menil in dodal, da pred arbitražo "od Hrvaške pričakujemo zagotovila o verodostojnosti in spoštovanju dogovorov".
SLS je v sporočilu za javnost poudarila, da ne nasprotuje možnosti arbitraže o meji, dodala pa, da to možnost sprejema izključno ob pogoju, da arbitraža zajema celotno kopensko in morsko mejo ter da prost dostop Slovenije na odprto morje in celovitost Piranskega zaliva ne moreta biti predmet morebitne arbitraže.
V NSi poročilo avstrijskega poslanca v Evropskem parlamentu Hannesa Swobode, ki državi poziva k razmisleku o arbitraži o meji, razumejo predvsem kot poziv k izogibanju enostranskemu ukrepanju, da bi lahko prišlo do dogovora o odprtih vprašanjih meje med državama. Pobuda o razmisleku glede arbitraže je predlagana kot rezervni scenarij, če dogovor ne bi uspel, menijo v NSi.
V DeSUS se za zdaj glede poziva Swobode še niso opredelili, bodo pa o tem razpravljali v torek, je napovedal vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič. Po njegovem mnenju gre sicer za vmešavanje EU v dvostranske zadeve med Slovenijo in Hrvaško, kar bi bilo lahko problematično, saj je EU doslej govorila nasprotno, da gre za zadevo dveh držav.
Predsednik LDS, evropski poslanec Jelko Kacin je opozoril, da je arbitraža tudi lahko pot do rešitve, a je zelo zapletena in dolgotrajna. "Ta poziv je v popolnem nasprotju z drugim delom poziva, da je treba odprta vprašanja rešiti še pred koncem tega mandata Evropskega parlamenta do junija 2009," je menil Kacin. Poudaril pa je, da je slovenska zunanja politika v tem primeru zaspala, vlado pa je označil za nespretno.
Predsednik SD, evropski poslanec Borut Pahor je že v sredo opozoril, da Slovenija potrebuje novo strategijo odnosov s Hrvaško. "Prav gotovo je to nova okoliščina, ki je doslej nismo poznali v stališčih EU, doslej so namreč vsi organi unije, vključno s parlamentom, zagovarjali reševanje odprtih vprašanj z dvostranskimi pogovori," je opozoril Pahor.
V SNS arbitražo o meji podpirajo, vendar pa bi morala biti po besedah vodje poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča predmet arbitraže celotna meja, prav tako pa bi moralo biti izhodišče tudi zadnja mednarodno priznana meja v Istri - to je meja Svobodnega tržaškega ozemlja na reki Mirni. Sicer pa je Jelinčič dejal, da se s tem strategija do pristopanja Hrvaške v EU ne bo spremenila, in pri tem napovedal, da bo SNS organizirala razpis referenduma o vstopu Hrvaške v EU.
Potem ko je Hrvaška Sloveniji oktobra leta 2005 uradno predlagala arbitražo o meji na morju, uradna Ljubljana možnosti arbitraže sicer ne izključuje, meni pa, da bi morala ta odločati o celotnem poteku meje, tudi na kopnem. Opozarja tudi na dolgotrajnost tega postopka, saj se je treba dogovoriti o vrsti arbitraže, o arbitražnem postopku in predvsem o predmetu arbitraže. Boji pa se tudi, da Hrvaška dogovorjenega ne bi spoštovala, kot se je že zgodilo pri parafiranem sporazumu o meji.
Zagreb pa poudarja, da je glede na neuspešnost dosedanjih poskusov dvostranskega reševanja vprašanja meje najhitreje, najceneje in najpravičnejše, če strani prepustita reševanje mednarodnemu sodišču. Hrvaški premier Ivo Sanader je danes v Bruslju ponovil, da bi se morala parlamenta obeh držav še pred arbitražo zavezati, da bosta državi sprejeli njeno odločitev. Hrvaški veleposlanik Mario Nobilo pa je danes menil, da je napačno interpretirati zadnje stališče EU o načinu reševanja vprašanja meje kot zagovarjanje dvostranskega dogovora ali arbitraže, saj "želi EU pravzaprav povedati, da je to bilateralno vprašanje".
