Tiskane izdaje
Lig, Vitovlje – Kostanjeva šiškarica je nasadom kostanja na Goriškem tudi letos prizadela veliko škode. Če je bil pridelek že predlani in lani okleščen za več kot polovico, ponekod celo za 70 odstotkov, v Vitovljah, kjer že vrsto let organizirajo tradicionalni praznik kostanja, ocenjujejo, da bo letošnji izpad pridelka najmanj 80-odstoten. Toda naravnega sovražnika šiškarice v Sloveniji očitno še nekaj časa ne bomo dobili.
»Lani je bilo kostanja, tudi zaradi suše, zelo malo, tako da smo ga za praznik kostanja samo pekli. Za letošnjo prireditev bo kostanja dovolj, saj ga toliko še vseeno zberemo,« pravi Marko Kompara, predsednik Kulturno turističnega društva Vitovlje, ki bo 18. in 19. oktobra pripravilo že 18. praznik kostanja. V kraju, ki ga za to prireditev, ob lepem vremenu obišče nekaj tisoč ljudi, imajo trenutno okrog trideset nasadov pravega vitovskega marona.
Parazitoid je pri naših sosedih dovoljen
Slednjega so v preteklosti zelo cenili najvišji sloji v Italiji in Franciji, iz teh časov pa so se do danes v Vitovljah ohranili nekateri nasadi marona, ki so stari tudi več kot dvesto let. Toda kostanjeva šiškarica, ki je v Evropi poznana kot najhujši škodljivec pravega kostanja, je v zadnjih letih naredila svoje. Številne nasade so morali zaradi kostanjevega raka posekati, na težave že nekaj časa le brezuspešno opozarjajo. »Pristojni organi, ki bi morali vnesti v naše okolje naravnega sovražnika šiškarice, slednjega še vedno preučujejo. Naše mnenje je, da bi to lahko že naredili,« je nezadovoljen Kompara.
Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, pravi, da je zavod v interesu pridelovalcev kostanja že lani vložil vlogo za izdajo dovoljenja za vnos naravnega sovražnika šiškarice, zadeva pa je zaenkrat še v postopku. »Stališče naših strokovnih služb je, da je tveganje za vnos parazitoida sprejemljivo,« pravi Seljak in poudarja, da je vnos v sosednjih državah - Italiji ter na Hrvaškem in Madžarskem - dovoljen.
Razmere so alarmantne, pravi stroka
»Stanje je alarmantno. Če bi danes vnesli tega tujerodnega naravnega sovražnika, bi se pozitivni učinki pokazali čez pet, deset let. Treba je začeti,« je prepričan. Po njegovih podatkih je bil letos na Goriškem pridelek kostanja okleščen za 60 do 90 odstotkov. Kot primer navaja pridelovalca kostanja v Ravnici, ki je na leto, ko so bila drevesa še zdrava, pobral tudi eno tono plodov, predlani le 50, lani pa okrog 70 kilogramov kostanjev. Sicer pa je v Sloveniji okrog 20 hektarjev travniških in plantažnih (t.i. cepljenih) nasadov, od tega dvanajst hektarjev na Goriškem, kjer se je kostanjeva šiškarica tudi najprej pojavila. »Res je, da ne gre za množično pridelavo, a za posamezne pridelovalce je gojenje kostanja pomembna dopolnilna dejavnost,« meni Seljak.
Sosedje v Italiji so s Kitajske že pred leti uvozili naravnega sovražnika škodljivca in tako odpravili težavo, za podobno biotično zatiranje kostanjeve šiškarice se je odločila tudi Francija. Pri nas je zadržkov očitno še precej. Ob tem velja omeniti, da je Biotehniška fakulteta v Ljubljani nedavno izdelala posodobljeno presojo tveganja za naravo pri vnosu parazitoida Torymus sinensis za zatiranje kostanjeve šiškarice in v zaključku ugotovila, da je tveganje za naravo sprejemljivo, pričakovano in obvladljivo. V sklepni oceni presoje tveganja so tako zapisali:
»Ker je naravno ravnovesje v sestojih kostanja že porušeno, lahko le z vnosom saniramo že narejeno škodo naravi in preprečimo nadaljnje propadanje dreves kostanja. Vnos se izvede le na točno določenih lokacijah na Goriškem in pod posebnim strokovnim nadzorom. Glede na obseg poškodb in hitro širjenje kostanjeve šiškarice po Evropi in tudi po Sloveniji, neučinkovitost kemičnih insekticidov in domorodnih naravnih sovražnikov škodljivca, po drugi strani pa spodbudnih rezultatov vnosa parazitoidne vrste Torymus sinensis na Japonskem, v ZDA, v Italiji in Franciji ter glede na specifičnost parazitoida smo mnenja, da je uporaba parazitoida Torymus sinensis na območju Goriške regije dopustna«.
ARSO proti izdaji soglasja
Toda Agencija RS za okolje je izdajo soglasja za vnos parazitioda za biotično zatiranje kostanjeve šiškarice že zavrnila na podlagi strokovnega mnenja, ki ga je pripravil Zavod RS za varstvo narave. Po njegovem mnenju namreč presoja tveganja za naravo, ki jo je izdelala Biotehniška fakulteta, ni odgovorila na nekatera ključna vprašanja v zvezi s tveganjem za naravo oziroma vplivi na naravno ravnovesje in sestavine biotske raznovrstnosti. Zato so se odločili, da minister, pristojen za kmetijstvo in okolje, imenuje delovno skupino strokovnjakov s področja biotičnega varstva rastlin, entomologije, gozdarstva in varstva narave, ki bo preučila odprta vprašanja v zvezi z vnosom parazitoidne osice za zatiranje kostanjeve šiškarice.
»Tudi po sestanku omenjene delovne skupine še vedno ostaja odprto vprašanje o kompeticiji z domorodnimi vrstami parazitoidov na šiškaricah, saj teh podatkov ni. Kompeticija z domorodnimi vrstami je možna, vendar je mnenje presojevalca, da glede na njihove lastnosti obstaja majhno tveganje, da bi Torymus sinensis povsem izpodrinil katero izmed njih. Da bi lahko pridobili te manjkajoče podatke, bi bile po mnenju delovne skupine potrebne večletne specialne raziskave, za kar bi bilo treba zagotoviti financiranje,« je za Delo pojasnil Matjaž Emeršič iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Medtem populacija kostanjeve šiškarice narašča iz leta v leto. Najhuje je na Primorskem, večje škode so že opazili tudi ponekod na Dolenjskem. »Pričakujemo lahko, da se bo stanje slabšalo iz leta v leto,« priznava Emeršič.
