Ljubljana - Novi minister za razvoj Žiga Turk, ki je po torkovem imenovanju v državnem zboru prevzel vodenje službe vlade za razvoj, je danes že pričel z delom. Na svojem prvem kolegiju ministra je spoznal sodelavce na službi in se podrobneje seznanil z aktivnostmi službe, predvsem z zakoni, ki so v pripravi in se dotikajo razvoja, so danes sporočili iz službe vlade za razvoj.
Državni zbor je v torek, kot je znano, na mesto ministra brez listnice, ki bo odgovoren za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, z 49 glasovi za in 13 proti imenoval Turka. Novi minister bo za preostanek mandata prevzel vodenje vladne službe za razvoj ter s tem po napovedih predsednika vlade Janeza Janše usklajeval uresničevanje strategije razvoja Slovenije.
Stroka pozitivno o novem ministru za razvoj
Stroka pozitivno o novem ministru
Tako nekateri ekonomisti kot Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravljajo torkovo imenovanje Turka za novega ministra brez listnice. Med nalogami, s katerimi se bo moral spopasti, pa navajajo zlasti izvajanje že zastavljenih razvojnih ciljev.
Nekdanji minister za razvoj Jože P. Damijan je tako dejal, da je osnovni izziv novega ministra skrbeti za čim hitrejši razvoj in rast slovenskega gospodarstva, njegov program dela da pa je tudi že določen v vladnem okviru socialnih in gospodarskih reform iz novembra 2005.
Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič meni, da je Turk ustrezna izbira, in dodaja, da se bo moral spopasti z vsemi področji, kjer reforme še niso izvedene. "Glede na njegovo strokovno ozadje pričakujem, da se bo najhitreje in najučinkovitejše lotil področij tehnološkega razvoja in reforme visokega izobraževanja," je pojasnil Šušteršič.
Vsekakor bi novi minister moral tudi skrbeti, da se bodo dokončale reforme na socialnem področju (predvsem poenotenje sistema socialnih transferjev), da bo pri reformi trga dela uveljavljenih kar največ predlogov iz okvira reform in da bo prišlo tudi do v tem okviru napovedanih reform na področju pokojninskega zavarovanja. Prav tako bo seveda pomembno spodbujati tudi hitrejše izvrševanje zapisanega na področju privatizacije, poudarja direktor urada.
Ekonomist Franc Križanič izpostavlja določitev prioritet med že potrjenimi razvojnimi programi, vzpostavitev dovolj učinkovite koordinacije med različnimi ministrstvi in dopolnitvev sedanjih razvojnih projektov z novimi, zlasti z večjim poudarkom na oblikovanje tveganega kapitala ter zagotovitvi pogojev, da bodo sredstva namenjena za znanost in razvoj letno v Sloveniji presegala tri odstotke našega BDP.
Pred ministrom Jarcem kar nekaj zahtevnih nalog
Novega kmetijskega ministra Iztoka Jarca, ki ga je državni zbor na ta položaj prav tako imenoval v torek, v prihodnje čaka kar nekaj zahtevnih izzivov, ocenjuje agrarni ekonomist z biotehniške fakultete Stane Kavčič. Med njimi je med drugim reševanje zapletenega klobčiča okoli zagotovitve sredstev za zaostale obveznosti države do kmetov. V sindikatu kmetov sicer upajo, da se bo novi minister ukvarjal tudi z domačimi problemi, v kmetijsko gozdarski zbornici pa upajo na povečano komunikacijo.
Kavčič sicer opozarja, da se pojavljajo nekateri pomisleki, da se bo pod taktirko novega ministra pozornost preveč usmerila na dogajanja na evropskem parketu in da bo dan premajhen poudarek reševanju domače problematike.
Na to je opozoril tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. "V sindikatu menimo, da bodo glavne naloge doma, v Sloveniji, ne pa pri predsedovanju," je dejal in dodal, da je za sindikat pomembno predvsem to, kako se minister odziva na probleme, ki se pojavljajo v kmetijstvu, in kako jih potem rešuje. Ob tem upajo, da je Jarc ustrezna oseba za to, "čas pa bo seveda pokazal, ali imamo prav ali ne".
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Peter Vrisk pa je med drugim izrazil upanje, da se bo povečala komunikacija med ministrstvom in nevladnimi organizacijami tudi pri črpanju sredstev in tolmačenju predpisov Evropske unije.
Dodal je še, da Slovenija potrebuje nov zakon o zadrugah, ki bo nadomestil zakon iz leta 1993. Najbolj sporno je pri tem zakonu vztrajanje kmetijskega ministrstva, da se zadruge ne morejo prijavljati na razpise državnih pomoči, pravi Vrisk. Med primarne naloge novega ministra, s področja zadružništva in živilske industrije, je Vrisk uvrstil tudi zakon o promociji, saj se ta panoga brez ustreznega krovnega zakona, ki bo dajal smernice na področju prodaje in trženja izdelkov, ne bo mogla ustrezno razvijati.