Ljubljana – »Hočemo pripravništva, uredite pripravništva,« je včeraj odmevalo po ljubljanskih ulicah. Najmanj 500 študentov socialnega varstva ima dovolj. Že dve leti čakajo na razpis za pripravniška mesta, ki bi jim odprla pot na trg dela.
Študentje zahtevajo tudi prenovo sistema, ki jim bo omogočil zaposlovanje v poklicih, za katere se izšolajo. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), pravi, da bi mladi o zaposlitvenih in pripravniških možnostih morali razmišljati že pred vpisom na fakulteto. Opravljeno pripravništvo v socialnem varstvu (in marsikaterem drugem poklicu) je pogoj za opravljanje strokovnega izpita, ki študentom omogoča zaposlitev. Zadnji razpis za študente je bil razpisan pred dvema letoma in od takrat se je nabralo že najmanj 500 čakajočih študentov. Večkrat so se obrnili na MDDSZ, a konkretnih rešitev za ureditev tega področja niso dobili. Zato je Študentska skupina za ureditev pripravništva v socialnem varstvu organizirala protest, ki jih je vodil od ljubljanske fakultete za socialno delo do MDDSZ. »Znova in znova poslušamo, da nas razumejo in da je pripravništvo pomembno. Dovolj je čakanja, dovolj je razumevanja. Želimo rešitve,« so ponavljali študenti. Pri tem jih podpira tudi njihova fakulteta, Socialna zbornica Slovenije, Skupnost centrov za socialno delo, Sindikat Mladi plus, Mladinski svet Slovenije (MSS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), nevladne organizacije, domovi za ostarele in nekaj slovenskih raperjev, ki so protest podprli s svojo glasbo.
Protestirajo naj tudi drugi
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS, je dejal, da žal socialno varstvo ni edino področje, ki je neurejeno: »Tudi študentje drugih fakultet bi morali organizirati kakšen tovrstni protest, saj je v državi, kjer morajo mladi protestirati, da bi lahko delali, najbrž marsikaj narobe.« Podobno meni Tin Kampl, predsednik MSS, ki prav tako že dalj časa opozarja na problematiko pripravništev. Poudaril je, da je to v Sloveniji katastrofalno urejeno in da mladi samo čakajo, zgodi se pa nič. Zato je zanje treba najti hitre in celostne rešitve. Dino Černivec, eden od organizatorjev protesta, je opozoril na paradoks: potreb po socialnih delavcih je vedno več, a zaposlenih je vedno manj. Zato meni, da bi jim morali ponovno omogočiti zaposlovanje v javnem sektorju, ki ga je prepovedal Zujf. S tem se je strinjal Perica Radonjič, predsednik Sindikata centrov za socialno delo, ki je poudaril nevzdržen kadrovski položaj na centrih za socialno delo, ki dvomi o njihovem izpolnjevanju zakonskih nalog. »Vi hočete pripravništva, mi hočemo pripravnike,« je sporočil mladim.
Kdo je najranljivejši
Po protestih so bili predstavniki študentske skupine povabljeni na sestanek na ministrstvo, kjer jim je ministrica namesto rešitev očitala, da so si izbrali neperspektiven študij, so sporočili iz študentske skupine. Študente je tudi povabila, da bi ji pomagali pri analizi, ki bo temelj za prihodnjo ureditev pripravništev; ali bodo sodelovali, se bodo odločili danes. Analizo bo ministrstvo pripravilo do 2. maja, vsebovala pa bo tudi število pripravnikov, ki jih imajo posamezna ministrstva in organi v njihovi sestavi.
Ministrica Anja Kopač Mrak je razložila, da je MDDSZ vse od leta 1999 sofinanciralo pripravništva in da je bilo področje socialnega varstva edino v javnem sektorju, ki jih je imelo vseskozi plačana. V letih od 2010 do 2014 so imeli na voljo dobrih devet milijonov evrov iz evropskih sredstev. Letos pa je nastopil problem zaradi nove finančne perspektive EU, ki še ne omogoča črpanja sredstev. Takoj ko bo to mogoče, bodo pripravili razpis; to bo predvidoma septembra ali oktobra. Pojasnila je še, da se je šolanje za socialnega delavca podaljšalo z dveh na pet let, a v zakonu je ostala enaka določba, in sicer da sta potrebna enoletno pripravništvo in strokovni izpit. Ker se študenti dovolj usposobijo že med študijem, meni, da enoletno pripravništvo ni več potrebno, zato je naklonjena njegovemu skrajšanju. Za koliko, še ne ve. »Moramo se zavedati, da je treba urediti pripravništva v celotnem javnem sektorju, in ne samo v socialnem varstvu,« je dejala. Mladi s področja socialnega varstva niso med najbolj ranljivimi mladimi, saj so v šolstvu vsi delali volontersko, pa niso prišli protestirati, je še dodala.