Študentje še ne izkoriščajo svoje moči

Ljubljana – Nakup stanovanja je za večino mladih zaposlenih nemogoč podvig, zato se jih vse več odloča za najem – s čimer pa zaidejo v slovenski »divji zahod« oddajanja stanovanj, ki ni urejen niti nadzorovan, cene pa primerljive s tistimi v severni Evropi. Na začetku devetdesetih so najemali predvsem študenti in še danes so v tem pogledu največja populacija, zanimivo pa je, da o tem, koliko ljudi najema profitne sobe in stanovanja, ne vodi evidence nihče, saj od julija lani tudi sklenjenih pogodb ni treba več registrirati. Ob tem, da številni najemajo kar brez pogodbe.

Društva ali ustanove, ki bi se ukvarjala z zagatami tovrstnih najemnikov, pri nas ni, zato smo se obrnili na svetovalke v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani, ki so, ko gre za najem sob in stanovanj, največ v stiku s študenti, pa tudi z mladimi študentskimi družinami. Kot pravijo v svetovalnici, lastniki vse raje podpisujejo pogodbe, bržkone tudi zato, ker jih na javnem stanovanjskem skladu ni treba več registrirati, zaradi tega pa tudi nihče ne ve, koliko je tovrstnih najemnin v Ljubljani. Nekateri pa še vedno sklepajo najemna razmerja brez pogodbe, kar sicer ponavadi pomeni nižjo ceno, a tudi, da niso dorečeni stroški, varščina in najemnina. Ko se najemnik in stanodajalec spreta, zagato včasih reši stanovanjska inšpekcija, prizadeti se lahko obrnejo tudi na občinski svet za varstvo najemnikov, kjer lahko dobijo mnenje o njihovem stanju, na koncu pa se te zadeve urejajo na sodišču. Če ni pogodbe, je veliko odvisno tudi od dialoga, ugotavljajo v svetovalnici.

Stanovanjski svet predvsem svetuje, ne izdaja pa odločb. Svetujejo lahko pri oderuških najemninah. Velja namreč, da se tržne najemnine sicer oblikujejo prosto, za oderuško pa velja taka, ki v določeni regiji oziroma občini za petdeset odstotkov presega tamkajšnje povprečne najemnine. Stanodajalec najemnine prisilno načeloma ne more povišati, brez da bi najemnik na to pristal, večinoma pa gre za to, da poskuša prvi drugega prepričati v manjše povišanje zgolj z besedami, kot pa da bi mu grozil. Za manjše spore se ne splača iti na sodišče, saj v takih primerih stroški presegajo dobiček, načeloma pa so stanodajalci v močnejšem položaju.

Študentov ustni dogovor ne moti

Pri nas so najbolj pereče cene, ki so absolutno previsoke, pa tudi neozaveščenost študentov, ki se ne zavedajo, kako pomembno je, da podpišejo pogodbo. Ponudba je velika, povpraševanje še večje. Dobro je, da je študentskih domov več. V študentski svetovalnici opozarjajo na vse tiste številne nepreštete Ljubljančane, ki so »falirani« študenti, pavzerji, absolventi in podaljšani absolventi: »S tem se nihče ne ukvarja, nikakršne statistike ni. Imamo sicer podatke, koliko je vpisanih v prvi letnik, imamo raziskave Evro študenta, a to ne ponuja celostne slike.«

Poleg tega je na področju najema sob in stanovanj veliko kupčij sklenjenih z ustnim dogovorom. Za mnoge starejše stanodajalce so najemne pogodbe prezapletene in se raje samo pogovorijo. To je velik socialni dejavnik in v tej smeri bi morala razmišljati tudi Mestna občina Ljubljana - kako preplesti mlade s starejšimi in vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje na področju najemnih razmerij, menijo poznavalci.
Nenazadnje pa tudi študenti radi pozabijo na najemno pogodbo, saj vidijo predvsem manjšo najemnino, hkrati zanje hitra selitev ni težava. V svetovalnici opozarjajo, da s tem delajo medvedjo uslugo tistim, ki bodo najemali za njimi. Menijo namreč, da bi se področje nepremičnin začelo urejati, če bi se največji kupec - to pa so študenti - začel boriti za svoje pravice in zahtevati primeren standard. Pri nas kupec svoje moči ne izkorišča, zelo šibak pa je tudi nadzor države.

Družine težko najamejo stanovanje

S podobnimi težavami, morda še večjimi, se soočajo mlade družine, saj med najemodajalci velja, da mlade družine ne smeš vzeti, ker je potem ne boš več spravil iz stanovanja. Po mnenju poznavalcev je najem brez pogodb tu še bolj pogost kot med študenti. V tem primeru pa nastane težava prijave stalnega bivališča, ki je vezano na varstvo za otroke, zdravniško oskrbo, urejanje osebnih dokumentov. Že v tem trenutku je v Ljubljani to široka populacija, v prihodnosti bo še večja. Evidence o njej ne vodi nihče.
Priložnost za urejanje tega področja je morda tudi zdajšnja ekonomska kriza, ko bi stanodajalci in gradbeniki svoje prostore še vedno prodajali po enakih cenah kot prej, zato se dogaja, da je po Ljubljani na stotine neprodanih tovrstnih prostorov. V svetovalnici opozarjajo, da bi pri tem urejanju morala sodelovati tako država kot mestna občina, uvesti bi bilo treba subvencije, okrepiti izjemno šibak nadzor nad tovrstnim najemanjem kot tudi sklepanjem pogodb.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela