Študentska država v državi

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je zavezala finančno vrečo Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU), ker ni hotela ponoviti volitev v študentski zbor, čeprav je razsodišče ŠOS ugotovilo, da so pri njihovi izvedbi hudo kršili predpise. Toda po dveh mandatih na vrhu ljubljanske študentske organizacije so v Samostojni akademski skupini (SAS) spoznali, kako je mogoče gospodariti s skoraj petimi milijoni evrov, zato so v pogajanjih vztrajali pri stališču, da so bili demokratično izvoljeni.

Zgodba se je začela že pred enim letom, ko so nekdanjega direktorja ŠOU Edvina Makuca »odstavili« in namesto njega imenovali Janeza Drnovška, nekdanjega člana SAS. Nato so vse zavode, ki so delovali pod okriljem ŠOU, spremenili v družbe z omejeno odgovornostjo in tako javne ustanove preobrazili v zasebna podjetja. Odlično so sodelovali, dokler se študentskemu zboru letos ni iztekel dvoletni mandat in morali so na volitve. Da bi si zagotovili zmago, so zaradi banalnih nepravilnosti izbrisali kandidate opozicijske Neodvisne študentske mreže - Nisi sam (NŠM). Kljub pritožbam, naslovljenih na tožilstvo in senat ŠOU, so konec oktobra volitve izpeljali. Na treh fakultetah so bili edini kandidati predstavniki SAS in ker niso dobili zadostne podpore, bi morali volitve ponoviti, a jih niso. Volilna komisija, ki je namesto s sedmimi člani zasedala s petimi - manjkala sta dva poslanca iz opozicije - je za zmagovalko razglasila SAS.

Kljub manjkajočim šestim poslancem in brez predsednika senata ŠOU, ki je na nedavni konstitutivni seji študentskega zbora po naših informacijah manjkal prav zaradi moralnih zadržkov, so imenovali novo predsedstvo ŠOU in si zagotovili še peto in šesto leto na vrhu študentske organizacije največje slovenske univerze. Toda opozicija ni popustila, vztrajno se je pritoževala na sodno vejo oblasti študentske državice na Kersnikovi 4. Zgodilo se ni nič, dokler ni posredovala nacionalna študentska organizacija, zahtevala ponovne volitve in jim zagrozila, da jim bo sicer blokirala račun. Temu v SAS niso želeli ustreči, raje so ogrozili večino dejavnosti in pravic ljubljanskih študentov, med drugim tudi subvencionirano prehrano z boni.

ŠOU je sui generis. S svojo strukturo spominja na samostojno državo z vsemi vejami oblasti. Ima svojega vodjo, direktorja organizacije, ki prejema 5800 evrov bruto plače na mesec. Najvišje politično telo predstavlja študentski zbor, v katerem je 45 predstavnikov visokošolskih zavodov, in letni proračun 91.500 evrov. Ima vlado, študentsko upravo, ki jo izvolijo poslanci, premiera (predsednika ŠOU) in pet ministrov, ki letno porabijo za svoje honorarje in administracijo 100.000 evrov. Ima svoj senat, ki na leto porabi 20.000 evrov, tožilstvo (10.000 evrov) in razsodišče (15.000) evrov. Imajo tudi študentsko ustavo in davkoplačevalce, marljive študente, ki s svojim delom podpirajo vse stebre študentske oblasti.

Tisti, ki razpolagajo s tako veliko denarja, lahko hitro izgubijo moralno držo. Država je dala študentom priložnost, da avtonomno odločajo s svojim denarjem, a so se ji, kot kaže, izneverili. Dogajanja kar kličejo po večjem nadzoru nad denarjem, ki ga dobijo od študentskega dela in po razjasnitvi statusa ŠOU, saj že vrsto let ni znano, ali je ta oseba javnega ali zasebnega prava. Ali se bo država končno lotila kislega jabolka, pa najbrž ne bi smelo biti vprašanje.