Študentska soba nedosegljiva za več tisoč prosilcev

Ljubljana, Maribor, Koper, Celje - V pisarnah študentskih domov v vsej Sloveniji so tudi po letošnjem preštevanju vlog za bivanje v njihovih sobah ugotovili, da je prosilcev bistveno več, kot imajo prostora. Zato je tudi ob koncu tega poletja iz univerzitetnih mest slišati opozorila, da je treba zagotoviti več postelj v študentskih domovih.

Na razpis za sprejem in podaljšanje bivanja v ljubljanskih študentskih domovih je letos prispelo 9424 prošenj, od tega 2992 za sprejem in 6432 za podaljšanje. Za 2200 subvencioniranih mest pri zasebnikih je zaprosilo 3090 študentov. V domovih je to študijsko leto na voljo 7478 ležišč ali 304 več kot lani (te so pridobili v prenovljenem Domu 1 v Rožni dolini). Za sprejem so rezervirali 2355 postelj, za študente, ki bivanje v domu samo podaljšujejo, pa 5123. Tujim študentom v okviru mednarodnih izmenjav so namenili 350 ležišč. Tudi v dijaških domovih so za ljubljanske študente razpisali 420 postelj, v zasebnih študentskih domovih pa dodatnih 317.

Pogoji za pridobitev pravice do subvencioniranega bivanja so slovensko državljanstvo, status študenta, materialni položaj družine (letos družinski dohodek na člana v preteklem letu ne sme presegati cenzusa 2087,15 evra), uspeh, oddaljenost stalnega prebivališča od Ljubljane (več kot 25 kilometrov), pogoj pa je tudi, da študent še ni bil izključen iz študentskega doma. Dodatne točke lahko pridobi za izjemen uspeh in obštudijske dejavnosti, posebne socialne in zdravstvene razmere ter druge izjemne okoliščine.

Pisarna za študentske domove bo vloge točkovala do 15. septembra in razvrstila prosilce na prednostni seznam. Na podlagi doseženega števila točk in predvidene dinamike vseljevanja v domove, ki je objavljena na njihovi spletni strani, lahko študent približno ugotovi, kdaj bo na vrsti za vselitev. Prednostna seznama bodo objavili po 15. septembru, za tiste, ki podaljšujejo bivanje, pa po 15. oktobru.

Vlog za 40 odstotkov več kot postelj

Študentski domovi (ŠD) Univerze v Mariboru, ki imajo v Tyrševi ulici, na Gosposvetski cesti, ob Koroški cesti in na Lentu skupno 2420 ležišč, so do izteka roka prejeli 4101 vlogo za bivanje. Za prihajajoče študijsko leto so sicer, kot je pojasnil direktor ŠD Maribor Tone Ploj, razpisali 800 mest za novince in 1620 za študente, ki so zaprosili za podaljšanje.

Čeprav so v mariborskih študentski domovih načrtovali, da bi pred začetkom študijskega leta 2009/2010 v kampusu na Gosposvetski cesti obnovili dom 6, ki je star 30 let in v zelo slabem stanju, se to ni zgodilo, ker po besedah Toneta Ploja ministrstvo ni zagotovilo denarja. Prav tako ŠD, ki bi radi v bližnji prihodnosti poskrbeli za najmanj 500 dodatnih ležišč, letos ne bo uspelo povečati zmogljivosti; v pripravi je sicer pogodba za nakup stanovanjskega bloka v Smetanovi ulici, s čimer bodo pridobili 240 novih postelj in vsaj nekoliko ublažili prostorsko stisko, vendar ta blok, četudi bi pogodbo podpisali v kratkem, verjetno ne bo vseljiv pred aprilom 2010.

Kakor so pojasnili v referatu ŠD, je ministrstvo za visoko šolstvo za novo študijsko leto v Mariboru odobrilo 200 subvencioniranih ležišč pri zasebnikih (subvencija znaša 40 evrov na mesec). O ponudbi zasebnih sob so v zavodu PIP, ki deluje pod okriljem študentske organizacije mariborske univerze, povedali, da se na Kamrici, spletni borzi študentskih sob in stanovanj, vsak dan nabere od 50 do 100 oglasov. Od tega je približno 80 odstotkov ponudnikov stanovanj. »Več oddanih oglasov je za eno- in dvoposteljne sobe, manj je stanovanj v celoti,« je pojasnil informator v PIP Miha Šimon.

Medtem ko po zadnjem (junijskem) ceniku ŠD Maribor stanarine v domovih znašajo od 60 do dobra 102 evra, se po podatkih zavoda PIP cene enoposteljnih sob pri zasebnikih gibljejo od 140 evrov naprej, dvoposteljnih pa že od 80 evrov. »Stroški so lahko vračunani v najemnino ali se obračunavajo posebej,« je pojasnil Šimon in opozoril: »Pred sklenitvijo najemne pogodbe je zelo pomembno, da se študenti z najemodajalci dogovorijo o tem, kaj vse je vključeno v najemno razmerje.«

Dodatnih 90 ležišč veliko premalo

Upravni odbor Univerze na Primorskem je na nedavni seji potrdil nakup koprskega motela Port za potrebe Študentskih domov Koper. Z nakupom bodo že v bližajočem se študijskem letu zagotovili 89 ležišč. Kljub pridobitvi niso popolnoma zadovoljni - še zmeraj so univerza, ki lahko svojim študentom zagotovi približno trikrat manj ležišč, kot je povprečje v državi.

Univerza na Primorskem bo kupila motel z denarjem, ki ji ga je zagotovilo ministrstvo za visoko šolstvo. Namenilo ji je 2,48 milijona evrov. Za motel bodo odšteli 2,2 milijona, preostalo pa bodo uporabili za ureditev dodatnih petih apartmajev in za druge načrte programa Študentskega doma Koper. Tako bodo lahko k obstoječim 1280 dodali 89 ležišč.

Doslej so imeli en sam študentski dom (Korotan), v katerem je 126 ležišč, in poleg tega 310 ležišč v treh dijaških domovih. Ker v Slovenski Istri premorejo nekaj več kot devet tisoč študentov, to pomeni, da imajo približno 4,5-odstotni delež ležišč. Slovensko povprečje pa kaže, da je študentom v državnem povprečju na voljo nekaj več kot 12 odstotkov ležišč v primerjavi s številom vpisanih. Če ne bi imeli v obmorskih krajih še 844 ležišč pri zasebnikih (v apartmajih in zasebnih domovih), bi študentom (in vpisu na koprskih visokošolskih zavodih) trda predla.

Študentje so prikrajšani tudi zato, ker je ponavadi bivanje v javnih študentskih domovih precej cenejše kot pri zasebnikih, in to kljub subvencijam, ki jih zadnji prejemajo. Pri njih morajo poleg cene najema sami plačati še stroške, kar je v javnih domovih vračunano v ceno. Kot je povedal Leon Horvatič, direktor Študentskih domov Univerze na Primorskem, je povprečna cena v študentskem domu 86 evrov, v dijaškem 90 evrov, v zasebnih dijaških domovih med 90 in 150 evrov, pri zasebnikih pa 110 evrov (brez stroškov). Študentje na Primorskem plačujejo najdražje bivanje: skoraj polovica jih plača od 100 do 250 evrov na mesec in le slaba četrtina od 50 do 100. V Ljubljani in Mariboru od 100 do 250 evrov plačuje približno 25 odstotkov študentov, je pokazala evropska raziskava Evroštudent 2007.

Kot nam je še povedal Horvatič, že nekaj časa pripravljajo tri projekte, vendar bodo uresničeni v najboljšem primeru šele čez tri leta.

V Celju si za dom še prizadevajo

V Savinjski regiji je bilo v letu 2008/2009 v višje- in visokošolske programe vpisanih 6566 študentov, od tega jih je 3005 obiskovalo visokošolske in 3025 višješolske strokovne programe. Redno je bilo vpisanih 3456 študentov, med njimi jih po podatkih direktorice Regijskega študijskega središča Celje Katje Esih kar 1106 prihaja iz krajev zunaj Savinjske regije, in prav ti so potencialni uporabniki študentskih postelj v bodočem domu.

Kljub nenehnemu večanju ponudbe programov terciarnega izobraževanja in rasti števila redno vpisanih študentov pa mesto ob Savinji za zdaj - razen postelj pri zasebnikih - študentom ponuja le majhno in zanje neprimerno možnost bivanja v 50 sobah v dijaškem domu, kjer je prejšnje leto bivalo 125 študentov. Zavedajoč se pomanjkanja študentskih postelj, so Celjani že pred enajstimi leti ministrstvo za šolstvo prvič opozorili na ta problem, leta 2007 pa je takratni minister Jure Zupan s celjskim županom Bojanom Šrotom celo podpisal pismo o nameri, ki je že leta 2008 predvidevalo gradnjo doma s 180 do 200 posteljami. A iz tega ni bilo nič, revizija nameravanih gradenj študentskih domov po Sloveniji je načrtovano naložbo v Celju celo potisnila v nedoločeno prihodnost, število postelj pa oklestila na 80.

Zaradi velikih potreb po študentskih posteljah v Celju in odločenosti regijskih oblasti, da tudi Savinjska regija pride do svoje univerze, so se konec preteklega tedna predstavniki regije in Celja sešli z ministrom za visoko šolstvo Gregorjem Golobičem. Kot nam je povedal celjski podžupan Marko Zidanšek, bo ministrstvo v skladu z dogovorom, sprejetim po srečanju, znova proučilo potrebe po študentskih posteljah v Celju in nato določilo število sob in ležišč v novem domu. Dokumentacija zanj bo pripravljena predvidoma prihodnje leto, zgrajen pa naj bi bil 2012.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela