Študentski protest za brezplačno šolstvo

Zbralo se je blizu dva tisoč ljudi, ki so protestirali proti šolninam, privatizaciji šolstva, zdravstva in skupnega dobrega.

Objavljeno
16. april 2014 16.20
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja

Ljubljana – »Mati, študiral bi!«, »Naj Zvis izvisi«, »Trg pije, študent plača!«, je le nekaj zapisov, s katerimi so študenti danes na protestu izrazili svoje nestrinjanje s predlogom zakona o visokem šolstvu. Ta po njihovem mnenju uvaja šolnine in privatizira javno šolstvo.

»Tu sem zato, ker ne jaz in ne moj bodoči mož verjetno ne bova imela dovolj sredstev, da bi svoje otroke, če bo šlo tako naprej, lahko poslala v šolo,« je na Kongresnem trgu, kjer se je protest začel, razlagala Eva, študentka filozofske fakultete. »Treba se je boriti za svoje pravice in pravica vsakega je, da se brezplačno izšola«, je nadaljevala Maja.

Študenti, zbralo se jih je blizu dva tisoč, so bili danes v večini, niso pa bili sami. Dijakinja gimnazije Moste Oti je prišla, ker mladi danes nimajo nobenega zagotovila več, da jim bo pridobljena izobrazba omogočila zaposlitev. Zato »nočemo za študij plačevati nekomu, ki bo to vzel zase«. Protesta se je udeležil, tako kot vseh do zdaj, tudi 63-letni upokojenec Miran, zato, da »podprem mladino«.

Predlog zakona o visokem šolstvu se poleg študentov najbolj neposredno dotika tudi zaposlenih v šolskem sistemu. »Gre za strukturno ustvarjanje masovno razmožganjenih, še bolj razredno segregiranih, zadolženih in zato še toliko bolj upogljivih bodočih prekernih delavcev in delavk,« je prepričana profesorica Lilijana Burčar s filozofske fakultete.

Zakon je še eden izmed simptomov, recimo temu pogojno neoliberalistične faze, pa meni učiteljica Mirjana, s čimer se, kot pravi, ne more pomiriti in se nikoli ne bo. »Prišla sem kot zaposlena v šolstvu, kot mama, kot študentka, tukaj sem kot državljanka, kot nekdo, ki mu ni vseeno, kako se bo zasukal svet v prihodnje, kako si delimo, kar nam življenje in ta planet ponujata, ker mi ni vseeno, v kakših razmerjih živimo drug z drugim«. Zato po njenem mnenju ta sistem »terja redifinicijo«.

Da ne gre le za visoko šolstvo, soglaša Mojca Žerak, članica študentskega društva Iskra, ki je danes zatrdila, da se bodo borili ne le za javno šolstvo, ampak tudi za javno zdravstvo, za pokojnine in za vse že priborjene pravice, ki jih je danes treba varovati. »Zvis naj bo tako samo začetek upora, kjer se poenoti boj vseh nas, in ta boj je boj proti vse večjemu apetitu kapitala, ki ga lahko ustavimo samo združeni in enotni,« je na Kongresnem trgu sporočala vsem protestnikom.

S Kongresnega trga se je množica z glasnimi pozivi, med drugim tudi »Naj Zvis izvisi«, »Ne bomo plačali vaše krize«, »Nočemo šolnin« sprehodila mimo Prešernovega trga do ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V določenem trenutku so se protestniki z vzklikanjem »Policija povsod, pravice nikjer« popolnoma približali policistom, ki so varovali vhod ministrstva. Za trenutek je prišlo do prerivanja, a so študenti svoje kolege hitro pomirili. Tako je protest, ki ni bil prijavljen, v celoti minil mirno. Je pa bilo pred ministrstvom še nekaj pripadnikov posebne policijske enote, prav tako so bile pred državnim zborom pripravljene ograje.

Najnovejša različiča predloga zakona, ki so jo na ministrstvu z Jernejem Pikalom na čelu predstavili v torek, bo poslana v medresorsko usklajevanje, ves čas pa naj bi potekala tudi usklajevanja s sindikati, akademsko skupnostjo in študenti. Ali tudi s študentskim društvom Iskra, ki je bil organizator protesta, ni jasno. »Mi smo že večkrat, tudi skupaj z ostalimi podpisniki memoranduma proti zakonu, pozvali k pogajanjem, pa se na naše zahteve niso odzvali,« je povedal Jaša Lategano. So pa jim že novembra, ko so se s predstavniki ministrstva pogovarjali iz oči v oči, »povedali, da je zakon slab, in da bodo, če se stvari ne bodo spremenile, stopnjevali pritisk.« Pri tem vztrajajo, zahtevajo, da se zakon umakne, če ne bodo z različnimi akcijami nadaljevali. »Kako, pa je zdaj težko reči.«

Med protestniki ni bilo predstavnikov Študentske organizacije Slovenije, saj se ti s predlogm zakona strinjajo.