Šturm zahteva izločitev sodnikov

Minister za pravosodje Lovro Šturm se je pritožil zoper sodbo upravnega sodišča v zadevi Aleš Zalar in zahteva izločitev sodnikov, ki so se v zadevi že izrekli.

Objavljeno
20. januar 2006 15.03
Pravosodni minister Lovro Šturm
Ljubljana – Minister za pravosodje Lovro Šturm je v sredo podal pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča v zadevi Aleš Zalar in zahtevo za izločitev sodnikov. Minister nasprotuje razlagi upravnega sodišča, da ima pravico izbire kandidata za predsednika sodišča sodni svet, minister pa samo imenuje predlaganega kandidata oziroma izbere med več predlaganimi kandidati, je pritožbo na današnji novinarski konferenci pojasnil generalni direktor direktorata za zakonodajo Miroslav Mozetič.

Minister je v pritožbo zapisal, da je zmotno stališče upravnega sodišča, da gre pri odločanju o imenovanju predsednika sodišča za upravno stvar. Ne strinja se tudi s stališčem sodišča, da so materialni pogoji za imenovanje predsednika sodišča, ki jih mora minister upoštevati in katerih uporaba je predmet sodne kontrole, implicitno določeni, saj zakon meril za ocenjevanje ne predpisuje.

Zakon o sodiščih v postopku imenovanja predsednikov sodišč, izjema je Vrhovno sodišče, določa sodelovanje sodnega sveta in ministra za pravosodje, je poudaril Mozetič. Sodni svet opravi prvi izbor in predlaga kandidata ali kandidate, minister za pravosodje pa opravi končni izbor. Minister je v skladu z zakonodajo vezan na predlagane kandidate, ni jih pa dolžan imenovati, seveda pa ne more sam imenovati nekoga, ki ga ni predlagal sodni svet, je še dejal Mozetič. Gre za obojestransko razmerje sistema medsebojnih zavor in ravnovesij med dvema vejama oblasti, ki je utemeljeno v ustavnem načelu delitve oblasti, kot razmerju medsebojnega sodelovanja in nadzora. Ne ena ne druga oblast ne more samostojno imenovati predsednika sodišča.

Zato minister nasprotuje razlagi upravnega sodišča, da daje zakon o sodiščih pravico izbire sodnemu svetu in da je minister dolžan imenovati edinega predlaganega kandidata, da torej nima pravice izbire, ki obsega tudi pravico zavrnitve. Pravico izbire, ne pa zavrnitve, naj bi imel le, če se sodni svet odloči, da mu v imenovanje pošlje več kandidatov, vendar po ministrovem mnenju takšna razlaga ne izhaja iz zakonskega besedila.

Minister v zahtevi za izločitev sodnikov posebej opozarja na precedens v ravnanju Slovenskega sodniškega društva, ki se je javno opredelilo do ministrove odločitve in jo označilo za nedovoljen poseg v neodvisnost sodne veje oblasti, še preden je bila ministrova odločba javno objavljena. Ob upoštevanju, da o odločbi ministra odloča sodna veja oblasti, bi se morali tisti, ki jo izvršujejo (sodniki) vzdržati vsakršnih vnaprejšnjih vrednostih izjav o sporni zadevi, je pojasnil Mozetič. Zlasti velja očitek tistim sodnikom, ki so člani organov sodniškega društva, zato se zahteva njihova izločitev. Ker ministrstvo za pravosodje ne razpolaga s konkretnimi imeni sodnikov, ki so člani organov sodniškega društva, bo moralo upravno sodišče pridobiti te podatke, da bo lahko sodnike izločilo.

Mozetič ni želel napovedovati odločitve upravnega sodišča, vendar se lahko stvar še zaplete, če se izkaže, da bo potrebno izločiti vse sodnike. Če s pritožbo in zahtevo ne bodo uspeli, bodo morali uresničiti pravnomočno sodbo upravnega sodišča, je pojasnil Mozetič in dodal, da bo vloga vrnjena sodnemu svetu in postopek izbire se bo ponovil.