Ljubljana – Na slovenski trg bo takoj po novem letu – in to legalno – končno prišla učinkovina z vsebnostjo tetrahidrokanabinoida (THC) iz marihuane, katere posest in promet sta bili dolga desetletja prepovedani. Dovoljenje za uvoz učinkovine je bilo izdano družbi Lenis, ki se ukvarja z uvozom neregistriranih zdravil.
Vlada Alenke Bratušek je, tik preden se je poslovila, v začetku poletja namreč izdala novo uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero je THC uvrstila na seznam tistih drog, katerih posest je dovoljena, če gre za medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene. Sprememba uredbe je tako omogočila legalen nakup številnim bolnikom, ki so se z izvlečki konoplje, predvsem hašiševega olja, že doslej oskrbovali na črnem trgu.
Na beli recept le THC
Ta hip zdravila še niso registrirana, ker bo uvoznik lahko uvažal v državo le učinkovino za pripravo magistralnega izdelka, iz katerega bodo v lekarnah nato pripravljali zdravilo za bolnike. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je prejela vlogo dveh veletrgovcev z zdravili in učinkovinami za vnos oziroma uvoz manjših količin učinkovine delta – 9 (THC) ki bodo v Slovenijo uvožene do konca januarja naslednjega leta. V tem obdobju še niso, pravijo na agenciji, prejeli vloge za vnos industrijsko izdelanega zdravila, ki bi vsebovalo dovoljeni THC, zato ugotavljajo, da bo v začetku leta bolnikom na voljo magistralni izdelek, pripravljen v lekarnah. Branko Huč, direktor družbe Lenis, ki bo izdelek uvažala iz Nemčije, zagotavlja, da bo zdravilo cenejše od enakih zdravil nabilone in dronabinol, ki ju iz THC izdelujejo lekarne v sosednji Avstriji. THC bo dostopen bolnikom na beli recept, torej ga bodo morali v celoti plačati sami.
Na recept bo mogoče dobiti 250 miligramov THC v kapsulah kot nabilone. Enaka količina zdravila dronabinol (v kapljicah) stane v Avstriji 171,5 evra. Toliko mora odšteti slovenski bolnik, ki pride v lekarno z belim receptom, in še 10 evrov avstrijskem zdravniku, če vzame recept pri njem. Za avstrijske bolnike je zdravilo veliko cenejše, saj jim tamkajšnje zavarovalnice doplačajo dve tretjini zneska.
Poleg omenjenih dveh zdravil je v Avstriji na trgu dostopno tudi zdravilo sativex. To je po mnenju tistega dela stroke, ki je naklonjen raziskavam o koristnosti marihuane za zdravje, še najbolj učinkovito. Sativex je, v nasprotju s prej omenjenima, namreč izdelan iz naravnih, ne sintetičnih kanabinoidov THC in CBD (kanabidiol). Slednji je enako pomemben kot THC, saj je antipsihotik in ublaži pri bolnikih prav gotovo pogosto nezaželeno lastnost THC, da je preveč psihoaktiven. Ker pa sativex, poleg THC, vsebuje še en kanabinoid, pa čeprav CBD celo blaži učinke THC, ga v Slovenijo, tudi po novi uredbi, ni mogoče legalno uvoziti.
Čeprav ima rastlina že večtisočletno tradicijo v zdravilstvu, je prav zaradi psihoaktivnega učinkovanja, ki ga povzroča THC, zadnjih sto let predmet zakonskih prepovedi. Velik del javnosti sicer meni, da gre pri kriminaliziranju te vsestransko uporabne rastline predvsem za lov na čarovnice, saj je marihuana na lestvicah substanc, ki vodijo v odvisnost, (šele) na 11. mestu. Kot je na nedavnem posvetu o medicinski konoplji v okviru ljubljanskega sejma Narava – zdravje povedala Majda Zorec Karlovšek z inštituta za sodno medicino, sta celo tobak in alkohol bolj zasvojljiva. Čeprav postaja marihana tudi legalno dostopna v vseh več državah, je uradno stališče organov združenih narodov in tudi naših državnih ustanov, da je marihuana nevarna droga, ker vodi v odvisnost. Tisti bolniki, ki so prepričani, da so fitokanabinoidi iz konoplje – sicer povsem identični človekovim endokanabinoidom – zdravilni, se na prepovedi ne ozirajo, saj je za številne hašiševo olje, ki ga kupujejo od dilerjev na črnem trgu, tudi zadnje upanje za ozdravitev.
Dileme ostajajo
Poletna sprememba uredbe je razočarala številne predstavnike iniciativ za legalizacijo marihuane, ki so upali, da bo država prisluhnila tisočim bolnikom, in bolj na široko odprla vrata marihuani. Poleg tega – opozarjajo na novejše raziskave – samo THC brez sodelovanja tudi drugih kanabinoidov iz konoplje ni dovoj zdravilen oziroma utegne biti, če že ne nevaren, zaradi psihoaktivnega učinka tudi neprijeten za paciente, nenavajene »zadevanja« z marihuano.
Vendar pa konoplja, matična rastlina iz katere pridobivamo THC, ostaja tudi po poletni spremembi uredbe še naprej v prvi skupini, rezervirani za droge, ki jih je prepovedano kakor koli posedovati. Takšni logiki se marsikdo čudi: še naprej so namreč prepovedani vsi izvlečki iz te rastline, razen najbolj psihoaktivnega THC, ki je glavni vzrok za naraščajočo populacijo rekreativnih kadilcev konopolje tako po svetu kot tudi doma. Kanabinoid CBD, takoimenovani kanabidiol, ki ni psihoaktiven, pač pa deluje pomirjevalno, in z njim vred še kakšnih 100 drugih kanabinoidov, ki nimajo psihoaktivnih učinkov, pa ostajajo na indeksu hudo nevarnih drog, ker jih pač pridobivajo iz konoplje.
Da je kombinacija različnih kanabinoidov najbolj učinkovita, je prepričana tudi zdravnica Josipina A. Červek z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Novejše raziskave kažejo, pravi, da se nekateri kanabinoidi, tudi CBD, vežejo na receptorje v perifernem živčnem sistemu, kar podvoji učinek THC, ki se veže na centralni živčni sistem. Zaveda se, pravi zdravnica, da trenutna raven rabe kanabinoidov v medicinske namene še ni dovolj dokazano učinkovita, da bi jih lahko splošno uporabljali in da so za zdaj preverjeno učinkoviti kot dodatna zdravila za blaženje simtomov pri napredovali rakavi bolezni. Pri bolnikih z rakom lahko zdravila na osnovi kanabinoidov predpisujejo bolnikom s simptomi, kot so slabost in bruhanje, neješčnost, izguba telesne teže, motnje spanja ali bolečina.
Vendar pa bodo, opozarja Červekova, z dovoljeno rabo THC odslej lahko tudi sami zdravniki nadzorovali potek zdravljenja in pridobivali neposredno znanje in izkušnje o njegovem delovanju. V Sloveniji nadvse popularno uživanje hašiševega olja, ki ga bolniki nabavljajo pri dilerjih, je namreč zaradi nekontroliranega izvora popolna neznanka glede kakovosti in vsebovane količine kanabionoidov. Prepoved uvoza sativexa, ki daje zaradi svoje kombinirane sestave najboljše rezultate, je, pravi Červekova, velika škoda in dokaz velike nevednosti odločevalcev.