Subvencij mladim družinam kljub nameri niso za polovico znižali

Ljubljana – Krizni ministri bi se morali izreči o dveh stanovanjskih temah. Poleg preoblikovanja Stanovanjskega sklada RS (SSRS) naj bi obravnavali tudi predlog sklepa ministrstva za okolje o polovičnem znižanju subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Poznavalci niso dvomili, da bo predlog ministra Roka Žarnića v zvezi z ministrstvom za finance sprejet.

Argument je bil namreč suhoparen in trd: v proračunu je zagotovljenega samo polovica za letos potrebnega denarja. A na seji odločitve o tem še niso sprejeli. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih virov, se je pravzaprav vsem zdelo, milo rečeno, nedostojno, da bi že sicer skromno pomoč mladim družinam še zmanjšali. Odgovornim so zato naložili, naj do prihodnjič poiščejo ustreznejšo rešitev. Predlog, ki smo ga v Delu že predstavili, določa, da se subvencija mladim družinam zniža s 300 evrov na družinskega člana na leto na 150 evrov. Država tako pomaga mladim družinam, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, pri prvem reševanju stanovanjskega vprašanja (z nakupom stanovanja, gradnjo ali rekonstrukcijo hiše ter spremembo namembnosti prostorov) od leta 2006. Število upravičencev se je zelo hitro povečevalo, zato država temu kmalu ni več mogla slediti in je že leta 2009 kazalo, da se bodo morale subvencije znižati.

Lani se je število upravičencev povečalo že na 6817, zato so morali desetino izplačil prenesti v letošnje leto. Skupno so za subvencije porabili 7,2 milijona evrov. Letos je bilo na tej proračunski postavki zgolj 6,4 milijona evrov, upoštevaje demografske in dohodkovne trende pa je ministrstvo za okolje in prostor ocenilo, da bo do subvencije upravičenih približno 11.000 mladih družin s približno 38.700 družinskimi člani. Za tristoevrske subvencije bi torej potrebovali več kot 12 milijonov evrov. Kje bi jih lahko »napraskali«, še ni jasno, kot smo izvedeli, bodo ministri naredili vse, da institut subvencij ne bo razvrednoten – dobesedno in psihološko.

Stanovanjski sklad 
bi bil družba

Skupina kriznih ministrov (pravzaprav delovna skupina za koordinacijo razvojnega načrtovanja) je prisluhnila predlogu direktorja SSRS Primoža Pirca o možnih različicah preoblikovanja sklada. Zamisel ima že štiriletno brado. Takrat je študijo o tem, kako bi sklad postal nepremičninska investicijska družba (NID), izdelal ekonomist Jan Žan Oplotnik, vendar zanjo ni bilo dovolj razumevanja.

Ideja je spet postala zanimiva med krizo v gradbeništvu, bila že nekajkrat pospravljena v predal, zdaj pa je spet aktualna. Iz virov blizu vlade smo izvedeli – Pirc pa je informacije potrdil –, da je vlada, ki je ustanoviteljica sklada, izrazila interes, da se ta preoblikuje v investicijsko oziroma nepremičninsko družbo. Ali zato, da bi se SSRS, ki potrebuje nove vire financiranja, lahko zadolževal v tujini, ne da bi zadolževanje povečevalo javni dolg? »Ne, gre samo za zadolževanje,« poudarja Pirc, »s preoblikovanjem bi zagotovili večjo fleksibilnost delovanja sklada in pripomogli k novemu zagonu slovenskega gospodarstva in s tem tudi k reševanju položaja gradbeništva.«

Preoblikovanje Stanovanjskega sklada RS (SSRS) bi lahko izvedli na dva načina: tako, da bi spremenili stanovanjski zakon, ki ureja ustanovitev in delovanje sklada, ali zgolj s sklepom vlade po določbah zakona o javnih skladih. Prvi način je zamudnejši, drugi pa omogoča hitrejše preoblikovanje.

V prvem primeru bi premoženje SSRS prenesli na novo nepremičninsko družbo, ki bi opravljala vse sedanje funkcije sklada (tudi tako imenovane socialne, torej skrb za zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj, poudarja direktor SSRS Primož Pirc) in tudi nove, tržne naloge. Nepremičninska investicijska družba, verjetno organizirana kot d. o. o., bi se v drugi fazi preoblikovanja dodatno dokapitalizirala bodisi s stvarnimi vložki (na primer stanovanji) bodisi z zasebnim kapitalom. Pričakovati je, da bi v sklad, ki bi bil kapitalsko močan (imel bi več sto milijonov evrov kapitala), želeli vlagati banke, pokojninski skladi, druge družbe in tudi posamezniki.

Kolikšen bi bil v družbi delež države, še ni opredeljeno, prevladuje pa stališče, da bi moral biti njen delež večinski. Vložki drugih investitorjev bi bili navzgor omejeni. Snovalec koncepta je posebej določil tudi merila, kakšni so lahko stvarni vložki v investicijsko družbo: stanovanja, kakršna trg potrebuje, ki so izdelana skladno z merili in standardi SSRS, bremen prosta, zemljiškoknjižno urejena, s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem, po ceni, ki je nižja ali največ enaka ocenjeni tržni vrednosti Geodetske uprave RS iz množičnega vrednotenja nepremičnin.

Drugi način preoblikovanja, z vladnim sklepom na podlagi zakona o javnih skladih, je, kot smo izvedeli neuradno, manj verjeten – čeprav so po zagotovilih predlagatelja izpolnjeni vsi zakonski pogoji za to.

Kakor koli, predlog je obravnavala krizna skupina ministrov na pobudo ministra za okolje Roka Žarnića, Primož Pirc pa je iztržil načelno privolitev ministrov, da bodo proučili konkreten, razdelan predlog preoblikovanja sklada, ki ga bo pripravil v dveh, treh tednih in bo usklajen z okvirom, ki ga je določila razprava. Predlog je v kontekstu rešitev, ki jih pripravlja vladna skupina za pomoč gradbeništvu in med katerimi je bil tudi odkup tržnih presežkov stanovanj. Prav o tem ministri nimajo enotnega stališča. Mitja Gaspari, na primer, nasprotuje rešitvam, po katerih bi država z odkupom tržnih presežkov zgolj prevzemala odgovornost za slabe poslovne odločitve gradbincev in bank. Po drugi strani pa se vsi krizni ministri zavzemajo za povečevanje števila neprofitnih najemnih stanovanj pod čim ugodnejšimi pogoji, k čemur bi lahko pripomogel prav SSRS.