Subvencijo za žičnice bi radi od države

Maribor, Bovec – Na Športnem centru (ŠC) Pohorje, ki med drugim upravlja Pohorsko vzpenjačo, podpirajo pobudo bovškega župana in poslanca Danijela Krivca za državno subvencioniranje žičniških naprav, ki obratujejo skozi vse leto. Dostavne žičnice nikjer na svetu ne morejo same pokrivati stroškov obratovanja zunaj smučarske sezone, ko je potnikov premalo, je povedal Srečko Jesenšek, direktor Pohorske vzpenjače.

Ta iz proračuna mariborske občine že prejema subvencijo kot nadomestilo za opravljanje javne službe prevoza potnikov. S pozivom bovškega župana na ŠC Pohorje niso neposredno seznanjeni, je pa to aktualno že dlje časa, je povedal Srečko Jesenšek.

V tujini je po njegovih besedah uveljavljena praksa, da določene žičnice v poletni sezoni ne obratujejo, tistim, ki so pomembne za razvoj poletnega turizma ali imajo status dostavnih žičnic, pa lokalne skupnosti, pokrajine ali država subvencionirajo razliko med stroški obratovanja in prihodki. »Smiselno bi bilo, da bi tudi pri nas uveljavili sistemsko rešitev, če želimo gorskim destinacijam zagotoviti celoletni trajnostni razvoj turizma, kar je eden od ciljev turistične strategije v Sloveniji,« je pojasnil Jesenšek.

»Za nas kot upravljavca je pomembno, da nam institucija, ki nas je zavezala, da mora žičnica voziti vse leto, ne glede na ekonomičnost nadomesti morebitno razliko med prihodki in odhodki iz obratovanja žičnice,« je pojasnil Jesenšek. Če bi ministrstvo za promet v celoti zagotovilo denar za to razliko, po njegovih besedah subvencija iz občinskega proračuna ne bi bila več potrebna.

Maribor do »svoje« vzpenjače najradodarnejši

Iz mariborske mestne občine so sporočili, da so ŠC Pohorje lani plačali skupaj 202.762 evrov akontacije subvencije za delovanje vzpenjače v dveh obrokih, 117.500 evrov in 85.262 evrov. Na podlagi letnega poročila – tega so s ŠC Pohorje na občino že poslali, ni pa še bilo revidirano – bodo določili končni znesek nadomestila. Skladno s sklepom mestnega sveta lahko občina Maribor na leto plača največ 470.000 evrov subvencije za Pohorsko vzpenjačo.

Na vprašanje, kako je ta lani poslovala, je Jesenšek odgovoril, da bodo lahko natančne številke posredovali, ko bodo končane letne bilance. Prve ocene kažejo, da je krožna kabinska žičnica prepeljala več potnikov in ustvarila večji prihodek, kot so načrtovali; vendar sama s prihodki, ustvarjenimi pozimi, brez subvencije občine (ali morda države) ne more pokriti vseh stroškov, povezanih s koncesijsko obveznostjo stalnega obratovanja skozi vse leto, trdi Jesenšek.

V primerjavi z drugimi kabinskimi žičnicami, ki delujejo vse leto, je mariborska občina do »svoje« vzpenjače najbolj radodarna. Občina Bohinj ne subvencionira nihalke na Vogel, v Bovcu so pred časom za delovanje žičnice na Kanin plačevali 50.000 evrov na leto, zdaj pa ne več. Tudi na Golteh od občine Mozirje za obratovanje žičnice ne dobijo denarja, izpad prihodkov poletne sezone krijejo sami s presežki iz zimske. Občina Cerklje na Gorenjskem prav tako ne financira delovanja žičnice na Krvavcu. Edino občina Kamnik, ki je stoodstotna lastnica podjetja Velika Planina, za delovanje nihalke prispeva od 50.000 do 80.000 evrov na leto v obliki dokapitalizacije.

Državne subvencije tudi za dostavne žičnice?

Bovški župan in poslanec Danijel Krivec je ministra za promet Patricka Vlačiča pozval k ureditvi subvencioniranja prevozov na žičniških napravah, ki obratujejo vse leto in so registrirane z zakonodajo kot javna prevozna sredstva. Po prvih informacijah na ministrstvu za promet predlog načeloma podpirajo. Krivec meni, da bi lahko razmere uredili znotraj obstoječe zakonodaje, ki zagotavlja subvencioniranje javnega prevoza z drugimi transportnimi sredstvi (avtobus, vlak), čeprav se že več let pojavljajo pobude o posebnem zakonu o žičnicah.

»Zakonodaja govori o sofinanciranju v potniškem prometu, enako obratujejo tudi dostavne žičnice, ki imajo drugačen status kot sedežnice. Končni zneski subvencij tako ne bi bili posebno visoki, zato menim, da je to operativno izvedljivo,« je pojasnil bovški župan. »Za vse naprave velja, da opravljajo javni prevoz potnikov iz doline na gorska območja skoraj vse leto. S subvencioniranjem prevozov bi veliko pripomogli k razvoju teh območij, zagotovili pa bi tudi enako obravnavo vseh prevoznikov,« je dodal.

Medtem mora ministrstvo za promet skupaj z ministrstvom za gospodarstvo in MOP na podlagi vladnega sklepa pripraviti projektno nalogo Usmeritev razvoja žičniške dejavnosti v RS do leta 2017, s katero bo država opredelila skupne temelje za razvoj gorskih turističnih destinacij. »Posebno pozornost bo treba nameniti žičniškim napravam, ki javni prevoz potnikov opravljajo vse leto, in ugotoviti smiselnost državnega subvencioniranja prevozov na povezovalnih žičniških napravah, kar na ministrstvu za promet načeloma podpiramo,« so sporočili z ministrstva.