Tiskane izdaje
Ljubljana - Na infekcijsko kliniko je bil v včeraj zvečer sprejet bolnik, po neuradnih podatkih je šlo za žensko, ki je pripotovala iz ene od afriških držav, kjer razsaja ebola. Imela je vročino, tresla jo je mrzlica. Prva laboratorijska analiza je ovrgla sum na ebolo.
Laboratorijsko diagnostiko je opravila intervencijska skupina na mikrobiološkem inštitutu, v laboratoriju tretje stopnje biološke varnosti. Čeprav so rezultati negativni, ebole še ne morejo povsem izključiti, saj bolezen traja premalo časa.
»Šele po treh dneh bolezni, če bodo takrat izvidi negativni, bomo lahko z veliko verjetnostjo rekli, da gre za drugo vrsto okužbe,« je povedal Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Test bodo ponovili v soboto. Do takrat bo oseba ostala v izolaciji, so sporočili iz UKC.
Virus ebole se prenaša kapljično
Stanje bolnice je zaenkrat dobro, nič ne kaže, da bi ji lahko začeli odpovedovati organi, kar je pri razvoju ebole značilno. »Jasno je, da po enem ali dveh dneh bolezni ni pričakovati, da bodo vsi znaki bolezni izraženi,« navaja Strle. Strokovnjaki še vedno upajo, da gre za lažen preplah, a ne izključujejo najhujšega. Pri tem pa poudarjajo, da je možnost preživetja tovrstnih bolnikov v državah z dobro medicinsko podporo večja. Pri njihovi obravnavi je treba paziti na to, da se jim krepi imunski sistem, hkrati pa se vsa pozornost posveča temu, da se ne bi okužil še kdo.
»Virus ebole se prenaša kapljično, kar pomeni, da se širi predvsem s kašljanjem, kihanjem, kričanjem. »Kapljice imajo domet enega metra, bolnik pa ni kužen, dokler ne zboli, kar pomeni, da se morebitni ljudje, ki so bili v stiku z obolelo osebo, ne morejo okužiti, dokler okuženi nima simptomov bolezni,« pojasnjuje stroka.
»Obnašamo se, kot da gre zares«
Čeprav je bilo lani, ko smo pisali o tem, da je Slovenija na možen prihod ebole slabo pripravljena (pomanjkanje ustrezne opreme v določenih zdravstvenih ustanovah), rečeno, da bodo v UKC organizirali tudi vajo, te še niso izvedli, ker je po Strletovih vedno nekaj prišlo vmes. Izvedbo vaje je torej zdaj prehitel sum na bolezen: »Upamo, da je to samo dobra vaja. A dokler nimamo dokončne potrditve okužbe, se obnašamo, kot da gre zares,« je povedal Strle in dodal, da je ne glede na neizvedeno vajo vse teklo po uveljavljenih in priporočenih protokolih. Strokovno osebje uporablja skafandre, bolnica je izolirana, preplah med ljudmi pa je odveč, saj so izvedli vse zaščitne ukrepe.
Najkrajša inkubacijska doba za bolezen je šest dni
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se pripravljajo na morebitno potrebo po iskanju oseb, ki so bile v stiku z obolelo osebo. »To pa bomo storili šele takrat, ko bo bolezen potrjena,« je povedala Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ. V primeru potrditve bolezni bodo ljudi, ki še ne bodo kazali znakov bolezni obvestili, naj bodo pozorni na svoje zdravstveno stanje. Povezali jih bodo z epidemiologom. Najkrajša inkubacijska doba za bolezen je šest dni, običajno pa traja do 21 dni.
»Če so bile torej osebe v stiku z obolelo osebo včeraj, prej kot v šestih dneh ne bo nihče zbolel, kar pomeni, da imamo čas,« je povedal Strle. Sreča je po njegovih besedah v tem, da bolezen pri hospitalizirani osebi traja malo časa in bo končen rezultat glede njene morebitne okužbe z ebolo znan, še preden se bo iztekla najkrajša inkubacijska doba. »To pomeni, da nima smisla zdaj ljudi vznemirjati, ker bomo potem lahko enako kakovostno opravili stvari, a upamo, da nam tega ne bo treba.«
Virus uniči iste celice kot virus HIV
Na možno soočenje s krutim virusom se je odzvalo tudi ministrstvo za zdravje. Ministrica Milojka Kolar Celarc je zagotovila, da je zadeva pod nadzorom.
V Sloveniji je zdaj to drugi primer suma na ebolo. Prvič smo se namreč možnega prihoda ebole v našo državo ustrašili oktobra lani, ko je prebežnik iz Nigerije kazal več simptomov, ki so značilni za okuženost z ebolo. Eden prvih znakov je povišana temperatura in zmanjšanje apetita. Bolnika začne boleti glava, grlo postane otečeno. Simptomi so podobni gripi ali prehladu, a v resnici takrat virus ebole prične napadi imunski sistem.
Virus uniči iste celice kot virus HIV, le da je okužba z ebolo bolj agresivna in hitro uniči vse močne obrambne sisteme imunskega sistema. Pojavijo se kronične bolečine v trebuhu, bruhanje, driska. Virus preluknja krvne žile in pričnejo se notranje in zunanje krvavitve. Beloočnica postane rdeča, na koži se pričnejo pojavljati velike rane. Na žalost se diagnoza običajno postavi šele, ko pride že do krvavitve iz oči, nosu, ušes ali rektuma.
Sledi tega smrtonosnega virusa so v spermi moškega iz Liberije odkrili še skoraj šest mesecev potem, ko jo je prebolel. Zato je tiste, ki so okužbo z ebolo preživeli, Svetovna zdravstvena organizacija pozvala, naj bodo med spolnimi odnosi še posebno pazljivi in naj zagotovijo, da virusa ne prenesejo na partnerja.
V Afriki se je od izbruha bolezni konec leta 2013 z ebolo okužilo 25.000 ljudi, umrlo pa jih je okoli 10.000. V zadnjih mesecih sicer število na novo okuženih iz tedna v teden pada, v začetku tega meseca so zabeležili 75 novih okužb, kar je desetkrat manj, kot jih je bilo na vrhuncu izbruha.
Preberite še:
- Nepredvidljivi virus ebola z nepredvidljivimi posledicami
