Sumljivi posli pri gradnji šejkove jahte

Policija je podala ovadbo na tožilstvo v Kopru za nekdanje menedžerje Ladjedelnice Izola zaradi fiktivnih poslov z neobstoječo tujo družbo. S posli naj bi bilo škode za več kot 2,5 milijona evrov.

Objavljeno
13. oktober 2009 22.18
Izolska ladjedelnica dolguje prek dveh milijard tolrajev
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Izola - Kriminalisti Policijske uprave Koper so javnosti posredovali informacijo, da so konec avgusta na okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo proti štirim osebam: dvema nekdanjima predsednikoma uprave gospodarske družbe, proti enemu menedžerju in državljanu Velike Britanije. To pa zato, ker naj bi zlorabili položaj ali pravice ter z več nezakonitimi posli povzročili tej gospodarski družbi premoženjsko škodo, ki naj bi znašala več kot 2,5 milijona evrov. Nekdanji lastniki družbe tak očitek na račun svojih menedžerjev odločno zavračajo in menijo, da ni prav nobenih razlogov za policijski pregon in objavo svojih preiskav v medijih, preden bi na sodišču pravnomočno dokazali utemeljenost očitanega.

 

Čeprav tiskovni predstavnik Policijske uprave Koper Marko Kastelic v sporočilu za javnost ni niti z besedo navedel, za katero družbo gre, niti ni navedel imen ovadenih oseb, so novinarji kmalu izvedeli, da gre za Ladjedelnico Izola, za njene nekdanje menedžerje in posle, ki so jih opravili med letoma 2000 in 2003. Najbolj problematični so menda posli, povezani z izdelavo velike, razkošne jahte Sarha, ki jo je preko britanskega državljana naročil eden od bogatašev iz Arabskih emiratov.

 

Kriminalisti so sporočili, da so preiskovali več kaznivih dejanj. Svoje delo so začeli že leta 2006, ko so izvedli hišne preiskave v omenjeni gospodarski družbi in njenih povezanih družbah ter pri posameznikih. Predsednik uprave je v času od 2001 do 2003 menda večkrat zlorabil svoja pooblastila tako, da eni od povezanih družb namenoma ni obračunaval najemnine. Drugi povezani družbi je prodal premičnino po nižji ceni od knjižne vrednosti, dvema povezanima družbama je odobril plačilo računov za storitve, ki niso bile nikoli opravljene. Ko je službeni avtomobil prodal povezani družbi, od nje zanj ni izterjal plačila. V teh primerih je direktor družbo najbrž oškodoval za 235.000 evrov, oškodovan pa je bil menda tudi državni proračun za več kot 110.000 evrov.


Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela