Suša poganja TEŠ 6, a obratuje z izgubo

Šoštanj, Ljubljana – V prvi polovici leta je Termoelektrarna Šoštanj (Teš) v elektroenergetski sistem oddala 26,1 odstotka potrebne električne energije, v sušnih in vročih dneh ter ob nekaj dneh ustavitve krške nuklearke bloka 6 in 4 obratujeta s polno močjo.

Teš mora letos posojilodajalcem odplačati 32,8 milijona evrov, prihodnje leto 48,6 milijona evrov. A po predvidevanjih o ceni električne energije bo rentabilno posloval šele po letih 2019 ali 2020, ko naj bi se tržne cene električne energije zvišale.

Nujni različni viri domače energije

Sedanja proizvodna cena od 50 do 55 evrov za megavatno uro je namreč precej višja od prodajne cene okoli 40 evrov za megavatno uro po sklenjenih pogodbah, česar ni mogoče primerjati z občasnimi dnevnimi cenami na nemški in madžarski borzi, ki se dvignejo tudi na 150 do 200 evrov, pravi prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok. »Merilo za dolgoročno ekonomiko je dolgoročno, in ne dnevno gibanje cen,« dodaja Košorok.

HSE je v teh dneh dokapitaliziral Teš z 248 milijoni evrov, in sicer prav zaradi trenutne ekonomike in dosedanjih plačilnih obveznosti Teša zaradi gradnje B6. Je pa Košorok zadovoljen, da B6 po tistem, ko ga je Teš 11. junija prevzel od Alstoma in začel enoletno poskusno obratovanje, deluje brez večjih tehničnih težav. Tudi odkopne težave v Premogovniku Velenje za zdaj ne zavirajo obratovanja Teš in v rudniku zagotavljajo, da bo premoga dovolj tudi v prihodnje.

Sicer pa je Teš v prvih šestih mesecih proizvedel 1576 gigavatnih ur energije. Julija je bilo že proizvedeno 272 gigavatnih ur energije, tako da bo plan v višini 307 gigavatnih ur gotovo presežen. S te se bo povečal tudi delež oziroma prispevek Teša k domači porabi, Košorok pa dodaja, da prav sedanje razmere potrjujejo, kako pomembno je, da ima Slovenija različne vire domače energije.

Pozitivni učinki racionalizacije in optimizacije poslovanja

»V teh dneh obratujemo z blokoma 4 in 6, skladno s potrebami elektroenergetskega sistema. Oba bloka velik del obratovalnega časa delujeta na polni moči, kar znaša približno 780 megavatov na pragu elektrarne, saj so potrebe sistema po električni energiji velike, pri tem pa zaradi vremenskih razmer zaostaja proizvodnja iz hidroelektrarn ter zaradi tehničnih razlogov nekaj dni tudi proizvodnja v Krškem,« pojasnjujejo v Šoštanju.

Poleg B6 in B4 s polno močjo delno obratuje tudi blok 5. Po zdaj še veljavnem načrtu bodo B4 ustavili konec leta 2015, B5 pa bi morali posodobiti, kar je znano že vse od sprejetja direktive o industrijskih emisijah (IED) leta 2010. Za B5 je namreč treba zmanjšati emisije dušikovih oksidov. »Poleg tega je v postopku tudi investicija v nov transformator B5 in po trenutnem planu bo blok v obratovanju ostal do leta 2027,« pravijo v Tešu.

V nasprotju z B5 pa bi B4 lahko brez dodatno vloženih sredstev obratoval še naprej, če bo Tešu dovoljeno uveljaviti izjemo, ki jo predvideva direktiva IED. Možnost izjeme po IED sicer še ni bila implementirana v slovenski pravni red, po informacijah, ki so dostopne Tešu, pa naj bi se to zgodilo septembra.

A Teš je tudi ob visoki proizvodnji letos v prvem polletju leta 2015 posloval z izgubo. »Teš v prvem polletju zaradi nizkih cen električne energije posluje z izgubo, vendar je ta manjša od planirane v prvem polletju. To je verjetno tudi posledica izvedenih ukrepov racionalizacije in optimizacije poslovanja družbe,« pravijo v Tešu.