Tiskane izdaje
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti zato že bijejo plat zvona, zbirajo predhodne ocene poškodovanosti poljščin in pripravljajo vse potrebno, da bi vladi predlagali razglasitev naravne nesreče. »V Pomurju je na območjih plitvih tal, to je na okoli 6000 hektarih od 50.000 hektarov vseh kmetijskih površin, škoda na koruzi, poznem krompirju, soji, oljnih bučah in vrtninah že od 50- do 80-odstotna, na običajnih tleh pa za zdaj okoli 30-odstotna. Pri nas smo torej že močno presegli prag za razglasitev naravne nesreče in ukrepanje države, toda za razglasitev naravne nesreče mora škoda preseči prag treh promilov bruto domačega proizvoda v celotni državi, to pa se še ni zgodilo,« pravi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja.
Zaradi izpada druge košnje so letos izgubili 40 odstotkov travinja, pravi Štefan Cigüt mlajši, vendar imajo na srečo na njihovi kmetiji vedno najmanj enoletno rezervno zalogo sena. Foto: Jože Pojbič
Težava ni le pomanjkanje vlage na poljih, čeprav je v zadnjih šestnajstih letih med januarjem in julijem samo še dvakrat padlo manj dežja kot letos, pojasnjuje Režonja. »Težava so tudi zelo visoke temperature in veter, ki skupaj povečujeta izhlapevanje, rastline pa prisilita, da obrambno prekine rast. Ob temperaturah, višjih od 30 stopinj Celzija, poljščine nehajo rasti, koruza pa, da bi zmanjšala izhlapevanje vlage, zvije liste.«
Po njegovi oceni so najbolj prizadeti pomurski poljedelci, posledično pa tudi živinorejci, ki jim bo primanjkovalo krme za živino in jo bodo morali dokupovati, to pa bo pomenilo zvišanje stroškov in na koncu verjetno rdeče številke. »Naša svetovalna služba je že v stiku z živinorejci in išče rešitve, da pomanjkanje krme ne bi bilo vzrok za zmanjšanja osnovne črede živine. Če se to zgodi, bo v normalnih razmerah trajalo vsaj okoli pet let, da bi čredo spet obnovili. Nevarnost je velika, saj je v Pomurju veliko živinorejcev, ki imajo svoje poljedelske površine obremenjene z največjim številom glav živine in nimajo rezerve za takšne primere.« Število živinorejskih kmetij se na območjih plitvih tal v Pomurju že nekaj časa zmanjšuje.
Ogroženi tudi živinorejci
Veliko manjših živinorejskih kmetij je torej v Pomurju zaradi suše že ogroženih. Ena največjih, družinska kmetija Cigütovih v Noršincih pri Murski Soboti, kjer redijo 800 govejih pitancev in obdelujejo 340 hektarov kmetijskih površin, zaradi svoje velikosti in varnostnih ukrepov še nima težav. Štefan Cigüt mlajši pravi, da so z okoli 20 hektari travnikov letos zaradi izpada druge košnje res izgubili 40 odstotkov travinja, imeli so za deset do petnajst odstotkov manjši pridelek žit, slabši pa bodo tudi pridelki poznejših poljščin, ki jih uporabljajo za krmo bikov in prodajo na trgu.
»Toda vedno imamo najmanj enoletno rezervno zalogo sena, zato nas letošnji izpad pri travinju ne prizadene. Pri poljščinah pa imamo srečo, da imamo površine razpršene in so na različno prepustnih tleh, zato nam suša nikoli ne prizadene vseh površin enako. Poleg tega koruzo vsako leto sejemo v treh različnih obdobjih in s tem povečamo možnost, da bosta vsaj ena ali dve tretjini posevkov dobili dovolj vlage,« pravi mladi gospodar. Letos bo pri njih sicer malo manj tržnega pridelka poljščin, osnovna, živinorejska dejavnost pa zaradi suše nikakor ne bo ogrožena, pravi.
Odlične izkušnje z namakanjem
Z gradnjo namakalnih sistemov na 850 hektarih polj so se vplivom suše delno izognili tudi v Panviti. Zaradi odličnih izkušenj z namakanjem že načrtujejo širitev in gradnjo novih namakalnih sistemov, zunaj sistema Panvite pa resnih načrtov za namakanje v Pomurju ni.
Režonja pravi, da pretirana gradnja namakalnih sistemov tudi ne bi bila smiselna, saj bi s tem ogrozili podtalnico. »Problem je strateški: kje bi jemali vodo, če bi hoteli namakati vso koruzo v Pomurju, ob tem pa naravovarstveniki nasprotujejo zajezitvam na Muri in ta neizkoriščena odteka naprej,« pravi. Se pa KGZ Murska Sobota že nekaj časa ukvarja s spreminjanjem kmetijskih kultur glede na prepustnost tal. »Kmetom na plitvih tleh ne priporočamo rastlin, ki za svojo rast potrebujejo veliko vode, na primer koruza. Proces zamenjave kultur že poteka,« pravi.
Preskrba z vodo za zdaj normalna
Direktor javnega podjetja Vodovod sistema B Daniel Kalamar pravi, da suša za zdaj v njihovem sistemu, ki z vodo preskrbuje 48.000 prebivalcev Prekmurja, še ne povzroča težav. Preskrba je normalna, čeprav je podtalnica zaradi manj padavin padla za pol metra, zmanjševanje porabe pa ni potrebno.
Več težav imajo v občini Rogašovci, kjer polovica občine čaka na gradnjo druge faze pomurskega vodovoda sistema B. Da morajo gasilci poleti dovažati pitno vodo približno polovici gospodinjstev v občini, so sicer vajeni že dolgo, a letos so zaradi suše z dovažanjem začeli prej in do zdaj so razvozili 1100 kubičnih metrov vode, kar je za polovico več kot v istem obdobju lani, pravi župan Edvard Mihalič.
»V naši občini smo bili pripravljeni počakati na drugo fazo gradnje skupnega vodovoda, zdaj pa evropskega denarja zanjo ni. To ni pošteno. Če se ni znala dobro pogajati z evropsko komisijo, naj država denar za to zagotovi sama,« pravi župan.
