Svarila pred osiromašenjem na vseh področjih

Ljubljana – »Za sestanke z družbenimi deležniki bo še dovolj časa,« so na kritike vodstva RTV Slovenija in drugih, da minister Vasko Simoniti ni pripravljen na pogovore z njimi o medijski zakonodaji, odgovorili na ministrstvu za kulturo, ki, kot kaže, (še) ni pripravljeno prisluhniti pozivom k umiku medijske zakonodaje, saj je napovedalo pripravo novih predlogov rešitev. A sam umik za dolgoročno stabilno poslovanje javne radiotelevizije ne bo dovolj, česar se zaveda tudi vodstvo.

Finančne posledice predlaganih zakonodajnih sprememb bi namreč – kot jih je ocenil generalni direktor Igor Kadunc – RTV Slovenija odnesle 15 ali 16 milijonov evrov, od tega bi jih izločitev oddajnikov in zvez »stala« približno 10 milijonov evrov, preostali del bi odpadel na prerazporeditev 8 odstotkov RTV-prispevka, in sicer 5 odstotkov skladu za medije in 3 odstotkov STA. Ob hkratnem spreminjanju zakona o RTV, STA, medijih in zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah naj bi RTV Slovenija zrahljali omejitve oglaševanja, tako da bi zanje veljala ista ureditev kot za zasebne oziroma komercialne televizijske programe. A »teoretična možnost« dodatnih desetih milijonov evrov, ki jo je dopustilo ministrstvo za kulturo, po mnenju vodstva RTV Slovenija ni realna, ampak naj bi na trgu pridobili le okoli dva milijona in pol več, pri čemer se sprašujejo, kako bi se odzvalo občinstvo.



In kako bi izguba sredstev preoblikovala javno radiotelevizijo? Po besedah predsednice koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Simeone Rogelj bi lahko izgubila delo skoraj četrtina zaposlenih, pri čemer bi bili najprej na udaru novinarji in kulturno-umetniški ustvarjalci. Ukinitev radijskih ali televizijskih programov brez dodatne spremembe zakonodaje sicer ne bi bila možna. »Vse bi torej morali narediti znotraj obstoječih programov, ki bi ostali konkretno osiromašeni na vseh področjih, predvsem pa na področjih najzahtevnejše produkcije, ko gre za igrane umetniške programe, izobraževalne vsebine, vsebine za otroke, vsebine za nišne dele javnosti, ki so tržno nezanimivi,« je povedal direktor Radia Slovenija Mirko Štular. Z direktorico TV Slovenija Natalijo Gorščak sta opozorila, da racionalizacija že zdaj vpliva na vsebino in tehnično opremo, pa tudi sodelovanja z mlajšimi kadri tako rekoč ni več.



»Število stalnih sodelavcev se je znižalo z okoli 2500 na sedanjih 2250, ker so se leta 2016 začele sproščati omejitve Zujfa in so plače javnih uslužbencev narasle za dva plačna razreda, to je osem odstotkov, za plače gre 70 milijonov evrov, to so stroški, ki jih ne boste nadomestili z ukinitvijo kave na sestankih,« je racionalizacijo slikovito ponazoril Igor Kadunc, ki ob umiku medijske zakonodaje pričakuje razpravo, kako bo zagotovljen denar za financiranje obstoječih obveznosti RTV Slovenija v prihodnjem letu ali dveh.
 

Negotova sredstva za pokritje višjih stroškov dela

V prvem koraku še vedno pričakuje, da bo iz obstoječih virov financiranja zagotovljen denar za pokritje višjih stroškov dela iz sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev, ki je bil sprejet konec leta 2018. »Če to ne bo šlo skozi, se nam lahko obeta nelikvidnost,« je poudaril Kadunc. A če naj bi generalni direktor od prejšnjega ministra Rudija Medveda dobil zagotovila, da jim sredstva pripadajo, se pod novo vlado znova odpira vprašanje, ali je RTV Slovenija do tega zneska sploh upravičena, o čemer naj bi še razpravljali. Na ministrstvu za kulturo, ki naj bi izplačalo sredstva, naj bi po naših informacijah menili, da ne, medtem ko imajo na ministrstvu za javno upravo še nekaj pomislekov.