Svet Banke Slovenije sprejel odgovore na poslanska vprašanja

Ljubljana - Svet Banke Slovenije je danes sprejel odgovore na vprašanja štirih poslancev SDS glede poslovanja podružnic Nove Ljubljanske banke (NLB) v tujini, ki jih bo posredovala DZ in ministrstvu za finance. "Vprašanja so nenavadna, ker bi domnevali, da poslanci poznajo zakone, ki jih sprejemajo," je na današnji predstavitvi odgovorov povedal namestnik guvernerja centralne banke Samo Nučič. Izrazil je pričakovanje, da bi postavili vprašanja, na katere bi banka lahko v skladu z zakonom odgovorila.

Komu je Banka Slovenije dolžna poročati?

"Stari in novi zakon o bančništvu točno definirata, komu je Banka Slovenije dolžna poročati in kaj sme poročati. Parlament in poslanci niso upravičeni do podrobnih informacij, s katerimi banka razpolaga," je pojasnil. Banka Slovenije je DZ dolžna redno letno poročati o aktivnostih na področju nadzora bančnega poslovanja, prepovedano pa je razlagati parlamentu o podrobnih ugotovitvah nadzora, ki ga opravlja, je dodal.

Kdo je razkril zaupne dokumente?

Svet Banke Slovenije je danes odločil, da bo začel postopek za podajo ovadbe zoper neznanega storilca zaradi razkritja zaupnih dokumentov Banke Slovenije, je izpostavil Nučič. "Strokovnim službam je naložil, da do naslednje seje 21. marca pripravijo sklep oz. ustrezen akt za začetek tega postopka," je dodal. O tem, ali bo sprožil postopek tudi zaradi razkritja zaupnih dokumentov, ki so prišli v javnost tik pred odločanjem o novem-starem guvernerju, pa bo svet verjetno odločal na prihodnji seji, je dodal.

Odgovorili na 13 vprašanj

V 13 vprašanjih, na katere je svet Banke Slovenije danes sprejel odgovore, je po Nučičevih navedbah kar nekaj netočnosti. NLB ni imela v New Yorku podružnice, temveč hčerinsko LBS bank, ki je bila samostojna pravna oseba in pod nadzorom ameriških bančnih nadzornikov. Enako je v primeru LHB Frankfurt, ki je hčerinska banka NLB, podjetje LHB Finance Ljubljana pa je hčerinska družba LHB. Tudi ta je pod nadzorom nemških bančnih nadzornikov, je pojasnil.

Glede podjetja LHB Finance Ljubljana je povedal, da ne gre za banko, Banka Slovenije pa ne daje soglasij oziroma dovoljenj drugim finančnim institucijam. Banka Slovenije je nemškega nadzornika obveščala o ugotovitvah iz nadzora te družbe, ki ga je opravljala z njegovim dovoljenjem. Ta kot pristojni nadzornik nad delovanjem LHB Frankfurt ni sprejel nobenih ukrepov bančnega nadzora, je dejal Nučič.

Začudenje nad vprašanji

V primeru LBS bank je bila Banka Slovenije obveščena o ukrepih ameriških nadzornikov, saj je pri pregledu sodelovala, izdala pa je tudi ukrepe proti banki materi NLB. O vsem v zvezi z LBS bank je bila leta 2001 obveščena tudi Komisija DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ pod vodstvom Andreja Bajuka, Banka Slovenije pa je po pridobitvi soglasja ameriške strani vso zaupno dokumentacijo v zvezi s tem posredovala DZ, je spomnil Nučič. "Isti poslanci postavljajo ista vprašanja, na katere smo že odgovorili," je bil začuden.

Nučič je zavrnil očitke, da je bila Banka Slovenije do nepravilnosti v skupini NLB pasivna. "To potrjuje dejstvo, da je Banka Slovenije od leta 2000 do konca leta 2006 izdala 13 odredb kot ukrepov nadzora za odpravo različnih kršitev, za odpravo raznih pomanjkljivosti oz. za izboljšave pa je izdala tudi 35 pisem različnim družbam znotraj skupine NLB. Z vsem je seznanjen tako svet Banke Slovenije, ki to vse tudi potrdi, kot nadzorni svet in uprava banke," je povedal Nučič. Ob tem je dodal, da Banka Slovenije spremlja tudi izvrševanje teh odredb oz. priporočil.

(Ne)zakonito kreditiranje

Iz odgovorov sicer izhaja še, da posli kreditiranja med družbami LHB Finance Ljubljana, SCT in Delfi pri pregledu poslovanja družbe LHB Finance Ljubljana s strani Banke Slovenije niso bili nezakoniti, saj niso predstavljali kršitve bančnih predpisov. Banka v skladu s pooblastili po zakonu o bančništvu tudi ni ugotovila nezakonitih ravnanj v primeru odkupa delnic Telekoma Slovenije od Petra Tevža s strani LHB Finance Ljubljana.

Štirje poslanci SDS, Jože Tanko, Jožef Jerovšek, Branko Grims in Rudolf Petan, so ta vprašanja na vlado naslovili 23. februarja. Čez nekaj dni je podobna vprašanja glede poslovanja podružnic NLB v tujini na vlado naslovil še poslanec SDS Miro Petek.













Koalicijski poslanec Miro Petek (SDS) je na današnji novinarski konferenci predstavil poslansko vprašanje, ki ga je postavil vladi glede poslovanja frankfurtske podružnice NLB, tj. LHB. Petka med drugim zanima, kako je mogoče, da je banka kredit v višini 30 milijonov evrov za podjetje MM Logitrend odobrila v "rekordnih" šestih dneh in to brez postopkov preverjanja. Pri tem po njegovem mnenju obstaja sum, da je šlo za pranje denarja.

Kredit odobren v petih dneh

Konec leta 2005 je podjetje MM Logitrend iz nemškega Karlsruhea, katerega večinski lastniki so Janko Zakeršnik in njegova sinova, pri LHB vložilo prošnjo za odobritev posojila v višini 30 milijonov evrov. "Čeprav je bil MM Logitrend takrat nova stranka LHB in je šlo za ogromen znesek, je bilo to posojilo odobreno v vsega šestih dneh," je dejal Petek.

S strani banke sta na posojilni pogodbi podpisana predsednik in član uprave Boris Zakrajšek in Nikola Mrkič. Kredit je namenski, in sicer za nakup Zakeršnikovega podjetja Eurocity v Slovenj Gradcu.
Novembra leta 2005 pa je Zakeršnik pri banki zaprosil za osebni kredit v višini 27,7 milijona evrov - kredit odobren v petih dneh, je še pojasnil Petek.

Vračanje kredita preko banke

Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se kredit vračal preko ene izmed slovenskih bank. Zato obstaja verjetnost, da bi si Eurocity s tem dvigoval stroške in zmanjševal dobiček, s čimer bi si pridobival davčne olajšave in zmanjševal davčno obveznost do države, meni Petek, ki sicer nima podatka o tem, za katero banko naj bi šlo.

Vprašanje zavarovanja kredita

Na podlagi vsega navedenega Petka zanima tudi, kakšno zavarovanje je zahtevala LHB za takšno visoko višino kredita. Ker je bilo podjetje nova stranka banke, ga zanima tudi, kakšni so postopki odobritve in zavarovanja v podobnih primerih. V poslanskem vprašanje pa sprašuje tudi, kako je po odkritju primera ukrepala Banka Slovenije in kako je zaradi suma utaje davkov ukrepala davčna uprava.

Petek: Težav z vlado ni

Na novinarsko vprašanje, ali se kot koalicijski poslanec sooča s težavami pri komuniciranju z vlado, da mora do informacij prihajati na podlagi poslanskih vprašanj, je Petek odgovoril, da poslanska skupina nima težav v komuniciranju z vlado. Poslansko vprašanje je legitimen instrument tudi koalicijskih poslancev, je še dodal. Petek sicer pričakuje odgovor vlade, v nasprotnem primeru bo vprašanje ponovil.

Petek je namreč med drugim pred časom poslal ustno poslansko vprašanje ministru za finance glede poslovanja LHB, vendar z odgovorom ni bil "povsem zadovoljen".

Poslance zanima predvsem poslovanje banke v tujini

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič, direktorica za nadzor bančnega poslovanja Nataša Pukl in nekdanja direktorica nadzora bančnega poslovanja Mojca Majič so danes na novinarski konferenci odgovorjali na poslanska vprašanja glede izvajanja nadzora bančnega poslovanja slovenskih bank, so sporočili iz centralne banke. Na vlado je namreč v zadnjem času več poslancev SDS ločeno naslovilo vrsto vprašanj glede poslovanja podružnic Nove Ljubljanske banke (NLB) v tujini.

Najprej so na vlado vprašanja glede poslovanja podružnic NLB v tujini 23. februarja naslovili štirje poslanci SDS, in sicer Jože Tanko, Jožef Jerovšek, Branko Grims in Rudolf Petan. Od vlade so želeli odgovore med drugim na to, ali sploh in kako pogosto je Banka Slovenije v preteklosti nadzirala poslovalnice slovenskih bank v tujini.

Čez nekaj dni je podobna vprašanja glede poslovanja podružnic NLB v tujini na vlado naslovil še poslanec SDS Miro Petek. V njem jo je kot največjo lastnico NLB vprašal, ali so nadzorniki banke seznanjeni z ugotovitvami, da naj bi podružnica LBS New York za potrebe nekdanjega predsednika vlade Janeza Drnovška septembra 1999 financirala najem razkošne vile Wheatleigh Country House, Lenox, Massachusetts.

Nato pa je vladi vprašanje, koliko sredstev je uspelo Sloveniji iztožiti od NLB v sodnem postopku, ki je tekel na Cipru, postavil še poslanec SDS Rudolf Petan. Zanimalo ga je tudi, če vlada razpolaga s podatkom, da naj bi bil lastnik večjega računa v podružnici Beobanke na Cipru nekdanji predsednik strateškega sveta LDS za gospodarstvo, danes pokojni Peter Rigl.