Tiskane izdaje
Slednji je povedal, da so danes poslušali predstavitev kandidata Milana Kreka, ki so se ga po dobro uro trajajoči razpravi odločili vladi predlagati v imenovanje. Vlada bi v zvezi s tem lahko odločala že naslednji teden.
Do imenovanja novega direktorja bo ustanovo kot vršilec dolžnosti direktorja vodil dr. Ivan Eržen.
Kdo je Krek
Krek je v času, ko se je odločal za kandidaturo dejal, da bi se prijavil samo zaradi interesa naroda: »Da pred upokojitvijo, za katero bom kmalu izpolnjeval pogoje, poskusim uvesti nujne spremembe. NIJZ mora postati izključno strokovna organizacija brez primesi političnih vplivov.«
Dodal je, da ga je h kandidaturi nagovarjalo precej posameznikov, pri čemer ga je morda najbolj prepričala pobuda kolegice, ki mu je dejala, da naj se prijavi, češ, da je »njivo, ki jo je začel orati, vedno preoral do konca«.
63-letni Krek se je po končani osnovni šoli v Mostah in gimnaziji na Viču vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani - smer splošna medicina.
Po končanem študiju se je preselil na Obalo, kjer je začel svoje delo v ZD Piran, nadaljeval v ZD Koper in v letu 1986 sprejel delovno mesto direktorja ZD Piran. To je bila njegova prva izkušnja vodenja zdravstvene organizacije. Potem je bil imenovan za predsednika poslovodnega organa Zdravstvenega centra Koper, ki je imel v svoji sestavi štiri zdravstvene domove, Zavod za socialno medicino in higieno ter splošno bolnišnico v Izoli in v Sežani, ter obalne lekarne s svojimi podružnicami.
V času njegovega vodenja so reorganizirali primorsko zdravstvo tako, da so dotedanji TOZD-i postali samostojni pravni subjekti. S tem so sprostili razvoj osnovnega zdravstvenega varstva, ki je bilo vse do tedaj pod hudim vplivom bolnišnice, ki je praviloma vsa sredstva centra namenjala opremi in gradnji, ob strani pa puščala potrebe osnovnega zdravstva.
V času predsedovanja se je aktivno vključil v izobraževanje na področju vodenja podjetij in zavodov, ki ga je vodila Danica Purg na Brdu pri Kranju.
Poznavalec problematike drog
Po reorganizaciji Zdravstvenega centra se je zaposlil v Zavodu za socialno medicino in higieno, kjer je postal vodja oddelka za socialno medicino. Ob dejstvu, da se je ravno tedaj začela pospešeno razvijati epidemija odvisnosti od prepovedanih drog, je v Zavodu leta 1991 razvil dispanzersko metodo dela z odvisnimi od drog in uvedel sodobno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Povezal se je s tedanjo skupino Pompidou v Strasbourgu pri Svetu Evrope, ki mu je bila v veliko pomoč. Vzporedno je s somišljeniki ustanovil nevladno organizacijo SVIT, ki je delovala na področju pomoči odvisnim in družinam odvisnih od drog. Mreža centrov za zdravljenje odvisnosti se je na državnem nivoju ustvarila šele 1994, do tedaj pa sta za celo Slovenijo delala samo dva centra, v Kopru in v Ljubljani. Kot progresivnega zdravnika ga je tedanja vlada vključila v odbor za odvisnosti, ki mu je predsedoval in bil hkrati kot predsedujoči tudi član Sveta za zdravje pri vladi RS.
Med letoma 1994 in 1998 je bil tudi vodja izobraževalnega programa, financiranega s strani UNODCP na Dunaju, ki je vključeval preko 400 strokovnjakov iz Madžarske, Slovaške, Češke, Bolgarije, Slovenije in Poljske. Vodje nacionalnih skupin so bili v tem času deležni 250-urnega podiplomskega izobraževanja s področja odvisnosti s strani Univerze San Diego iz ZDA, ostali pa so se udeleževali posameznih enotedenskih izobraževanj, ki so jih morali organizirati nacionalni vodje programov.
Leta 1998 je bil imenovan za direktorja Vladnega urada za droge, ki ga je vodil vse do njegove ukinitve leta 2004. Preko Urada za droge so komunicirali tako z Združenimi narodi kot tudi z ustreznimi ustanovami na Evropskem področju kot sta agencija za droge iz Lizbone, Pompidou skupina iz Strasbourga, NIDA iz ZDA in bili tudi člani delovne skupine za droge v svetu EU. itd…
V času pridruževanja Slovenije EU je bil kot direktor urada za droge zadolžen za pridružitvene akte na področju drog. V tem času so tudi vodili tri evropske projekte, kar je bilo za tiste čase nekaj posebnega in nekaj novega. Vrsto let je bil član horizontalne delovne skupine za droge v Bruslju. Leta 2008 - v času predsedovanja Slovenije EU je predsedoval delovno skupini za droge, ki je v tistem polletnem obdobju koordiniral delo na podorčju drog in pripravljal sklepe in dokumente za svet EU.
Leta 2000 je postal specialist socialne medicine in se vključil v pedagoško delo na katedri za javno zdravje na Medicinski fakulteti, kjer je postal asistent. Obiskoval je tudi štiriletni študij sistemske družinske terapije na Katedri za psihiatrijo pri ljubljanski medicinski fakulteti.
Na katedri za javno zdravje je še danes zunanji strokovni sodelavec in vključen v drugi letnik doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani.
Po prenehanju delovanja Urada za droge pri Vladi RS je postal direktor Urada za droge na ministrstvu za zdravje. Leta 2006 je zasedel mesto direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru. Na tem delovnem mestu pa je, kot zapiše v življenjepisu, imel vpogled v drobovje javnega zdravja na slovenskem: »S sodelavci smo odprli številna pomembna javno zdravstvena vprašanja in vseskozi zahtevali organizacijske spremembe na področju javnega zdravja, ki bi omogočile razvoj javnega zdravja.«
Po Krekovem mnenju je slovenski zdravstveni sistem v veliki zamudi na področju reform, ki bi mu omogočile boljše delo in preživetje v teh težkih finančnih časih. »Če bi se zdravstvo reorganiziralo že pred leti, bi bilo sedaj vse lažje, ker pa prenaša reforme od ministra do ministra se seveda ne zgodi nič drugega, kot da ima zdravstvo samo vse večje težave, posledično pa tudi ljudje, ki koristijo usluge zdravstva.«
Od leta 2008 je Krek tudi vodja kontaktne točke za področje drog, ki je del sistema mreže REITOX, ki ga vodi agencija za droge iz Lizbone- EMCDDA. Ponovno se je vključil v delo horizontalne skupine za droge v svetu EU in sedaj vodi priprave za predsedovanje na tem področju. Trenutno vodi območno enoto NIJZ v Kopru.
»Vse od začetka svojega strokovnega dela sem tudi raziskoval in publiciral strokovne članke in bil vseskozi vključen v pedagoški proces na ljubljanski in mariborski Univerzi,« je svojo življenjsko pot orisal najverjetnejši bodoči direktor NIJZ.
