Svetniki ustavili sporna zakona

Ljubljana – Državni svet je na današnji izredni seji z 20 glasovi za in devetimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o dohodnini, ki ga je državni zbor sprejel na seji minulo sredo. Državni zbor bo tako o noveli zakona o dohodnini odločal ponovno.

Odložilni veto na novelo zakona o dohodnini je DS predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Radom Krpačem. Kot je pojasnil Krpač, bi novela zakona povečala neenakost in socialno razslojenost. "Odložilni veto predlagamo, ker z rešitvami novele zakona nismo zadovoljni, saj pomenijo neenakopraven položaj državljank in državljanov," je dejal Krpač.

V obrazložitvi za zahtevo za odložilni veto so predlagatelji izpostavili davčne olajšave za zavezance iz naslova občasnih pomoči za oskrbo najhujše prizadetih invalidov, olajšave za domačo in umetno obrt, neustrezen način iskanja novih davčnih virov, neustrezno obdavčitev obresti na depozite in obveznice iz naslova denacionalizacije ter dejstvo, da je bil zakon sprejet po nujnem postopku.

Po ocenah predlagateljev bi morala vlada za iskanje novih davčnih virov pravičneje prerazporediti davčna bremena. Predvsem pa bi morala, če že ne izboljšati, pa vsaj ohraniti določeno oz. sedaj veljavno politiko pri obdavčitvi tistih družbenih skupin, ki so najbolj občutljive.

Državni svetniki se sicer strinjajo, da je novela zakona o dohodnini v pretežni meri dobra, odložilni veto pa predlagajo, ker veta ni mogoče predlagati na posamezne člene zakona, temveč na zakon v celoti. Svetniki so kritični do predlagateljev zakona in tudi vlade, da so se odločili za nujni postopek sprejema zakona, ki je po njihovih ocenah nedorečen.

Minister za finance Andrej Bajuk je predlog za odložilni veto na novelo zakona o dohodnini označil kot neutemeljen. Kot je poudaril, je vlada predlog novele zakona DZ v sprejem predložila s ciljem, da se odpravijo nesorazmernosti, ki so odraz v letu 2004 sprejetega zakona o dohodnini, in da se poveča mednarodna konkurenca davčne obdavčitve.

"Smo v obdobju, v katerem bo vlada nadaljevala z obravnavo in popravo davčne zakonodaje," je še dejal finančni minister in opozoril na nujnost sprememb, saj bodo samo spremembe, kot je poudaril, vodile v povečanje gospodarske rasti.

Veto tudi na spremembe zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti

Državni svet je sprejel tudi veto na zakon o spremembi zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga je minuli četrtek sprejel državni zbor. Ta bo tako o spremembah zakona odločal ponovno.

DS meni, da bi s predlagano spremembo sestave upravnih odborov raziskovalni javni zavodi izgubili tisto raven avtonomije, ki razlikuje med javnim in državnim, zato podpira ohranitev njihovega statusa po veljavnem zakonu iz leta 2002.

Kot ugotavljajo svetniki, se je s spremembo zakona iz leta 2002 določila nova struktura upravnih odborov javnih zavodov s tega področja. DS meni, da je treba uresničiti tripartitno strukturo upravnih zavodov iz veljavnega zakona iz leta 2002, ker takšna rešitev odraža prepričanje, da so ti zavodi ustanovljeni za izvajanje javne službe na področju raziskovanja.

DS še meni, da je odveč skrb predlagatelja, da tripartitni upravni odbori v raziskovalnih javnih zavodih ne bi sprejemali programe v skladu z usmeritvami in prednostnimi nalogami vlade kot "ustanoviteljice in večinske financerke" le-teh, saj jih po veljavni ureditvi ni mogoče sprejeti in tudi ne financirati iz državnega proračuna brez soglasja vlade. Ta ima možnost, da preverja skladnost programov s prioritetami, določenimi v nacionalnem, raziskovalnem in razvojnem programu, ki so obvezne tako za javne zavode kot za vlado.