Svetovni dan mokrišč: brez vodnih okolij so poplave bolj katastrofalne

V Sloveniji jih je veliko izginilo zaradi nasipavanja in kanaliziranja vodotokov, zavest o njihovem pomenu le počasi raste.

Objavljeno
01. februar 2015 21.00
Borut Tavčar, Blaž Račič, Dejan Karba, Jože Pojbič
Borut Tavčar, Blaž Račič, Dejan Karba, Jože Pojbič

Ljubljana – Mokrišča so območja, stalno ali občasno zasičena z vodo ali poplavljena. So pomemben vir pitne vode, vodo čistijo in zadržujejo onesnaževala, so dom številnim živalskim in rastlinskih vrstam, blažijo poplave in suše, pa tudi hujše učinke podnebnih sprememb.

Direktor Zavoda za varstvo narave Darij Krajčič je povedal, da smo bili v človeškem razvoju do mokrišč razmeroma mačehovski in jih je bilo veliko uničenih, zato imamo tudi večje težave pri blaženju podnebnih sprememb. Na svetu je bilo po letu 1900 uničenih 64 odstotkov, v Evropi med 60 in kar 90 odstotkov, v Sloveniji pa samo med letoma 1950 in 1992 že 40 odstotkov mokrišč.

»Posamezni posegi se morda ne čutijo, ko pa vse skupaj seštejemo, je njihov skupni vpliv velik,« pravi Krajčič in opozarja še na vpiv gozdov, ki so zelo pomembni pri zadrževanju in odtekanju padavin. Zaradi težav z gozdovi, uničevanja mokrišč in spravljanja rek v kanale imamo tudi večje težave s poplavami v nižinah. Kot primer je Krajčič navedel Ljubljansko barje, ki so mu z gradnjo avtoceste, pa tudi nasipavanjem za druge gradnje odvzeli velik del zmogljivosti za zadrževanje poplavnih voda.

Mokrišča mednarodnega pomena v 168 državah so zavarovana po ramsarski konvenciji. Med 2186 mokrišči so iz Slovenije vpisana tri: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), Ljubljansko barje pa še čaka na vpis.

Ministrica za okolje Irena Majcen je povedala, da se poleg tega, s sodelovanjem petih držav, oblikuje največje čezmejno območje biotsko pomembnih nižinskih mokrišč v jugovzhodni Evropi ob Muri, Dravi in Donavi oziroma od Avstrije do Srbije. Slovenija ima sicer več kot 37 odstotkov ozemlja vključenega v mrežo območij Natura 2000, kjer je tudi večina za naravo pomembnih mokrišč. Program upravljanja območij Natura 2000 bodo predvidoma spomladi posredovali v sprejetje vladi. Mokrišča so vključena tudi v načrte upravljanja voda.

Interes kapitala

Neodvisni raziskovalec Anton Komat opozarja, da izraz mokrišča ni ustrezen, saj mokriti pomeni urinirati, pravi izraz bi bil močave, ki pa so temelj vodnega gospodarjenja. Če bi te ohranili, namreč ne bi imeli nobenih težav ne s poplavami ne s sušami. »V Sloveniji kapital služi na nesrečah. V sanacijah po poplavah, za katere je vedno dovolj denarja, spravijo reko v kanal, gradijo nasipe, kar povzroči poplave dolvodno, na 'saniranih' območjih pa zmanjka podtalnice. Tam potem ponujajo namakanje. Povzročajo pa še več poplav in še več suš. Pridejo v imenu poplavne varnosti, povzročijo pa poplavno nevarnost,« pravi Komat in dodaja, da so tako uredili Savinjo in Vipavo.

Na vprašanje, kaj narediti, odgovarja, da je treba rekam vrniti prostor, ki smo jim ga vzeli. »Predniki nikoli niso gradili na prvi rečni terasi, še njiv niso imeli tam, zgolj pašnike. Zdaj pri nas gradimo na prvi rečni terasi in imamo poplavljene hiše. Nizozemci so že ugotovili, da je ceneje umakniti hiše s prve terase kot graditi nasipe,« opozarja Komat. Meni še, da Slovenija ne spoštuje evropske vodne direktive, ki zahteva upravljanje porečij v celoti, slovensko vodarstvo pa je razbito in ne rešuje vzrokov poplav in suš. »Če državo vodijo ekonomisti in pravniki, brez upoštevanja stroke, lahko sledita samo potop ali suša,« je oster Komat.

Zelenci: urejanje okrnili domačini

V sklopu projekta Wetman so na Zelencih za sto tisočakov zgradili prodni zadrževalnik in s tem preprečili nadaljnje zasipavanje mokrišča s prodom in zaraščanje, medtem ko načrtovanega meandra na Savi Dolinki in pešpoti na severni strani območja niso zgradili, saj so v tem delu načrtom nasprotovali lastniki zemljišča, domačini iz Agrarne skupnosti Podkoren. Snovalcem načrtov so očitali, da so jih z načrti seznanili prepozno, zato jim niso dali soglasja za poseg.

Kot je pojasnil Metod Rogelj, vodja kranjske enote zavoda za varstvo narave, Zelenci niso pomembni le kot prebivališče različnih živalskih in rastlinskih vrst (odkrili so redko rastlino izvirski grint in metulja munčevega okarčka), ampak so pomembni tudi zato, ker so naravni vodni zadrževalnik. Ob nalivih bi namreč voda odtekla po Savi Dolinki, vendar bi zaradi ozke struge lahko prestopila bregove in povzročila škodo na premoženju. Zato je ohranitev mokrišča zelo pomembna, poudarja Rogelj.

Na Zavodu za varstvo narave so povedali še, da je bilo sodelovanje z občino Kranjska gora pri tem projektu odlično, denar, ki je ostal pri projektu Zelenci, pa so vložili v ureditev čutne poti na Pohorju. Kot dodajajo, cilj zavoda ni le opraviti projekt, ampak sodelovanje z ljudmi. To je bilo še zlasti uspešno pri urejanju mrtvic na Muri.

Oživljata rokave Mure

A. R. in M. L. sta glasna zaščitnika naravnega habitata reke Mure. Rečno strugo, mokrišča in žal tudi nekatere že usahle rokave Mure poznata kot svoj žep, o Muri pa že vse življenje zbirata zemljevide in knjige. Mura je bila nekoč reka s številnimi rokavi, ki so z vodo oskrbovali njive in pašnike med Moto in Razkrižjem. 

»Danes je mnogo rokavov izsušenih, nekaj so jih v zadnjih letih celo zasadili z mladimi topoli, ko so podrli debele in tudi več kot trideset let stare vrbe,« opozarjata sogovornika, ki uničevanja rečne struge ne gledata križem rok. S skupnimi močmi sta uredila že več rokavov, najdaljši meri sedem kilometrov. Preden v rokav steče voda, skale tudi po več let odnašata in nalagata na mesta, kjer je nekoč tekla struga rokava. »Reki zgolj pomagava zadihati s polnimi pljuči,« pravita. Voda rokav razširi in poglobi, počasi pa se začne tudi oživljati sicer že osušelo »rastjé«.

Razkrižje

Okoli tristo udeležencev se je včeraj zbralo na tradicionalnem pohodu ob reki Muri ob svetovnem dnevu mokrišč. Petnajsti pohod je potekal ob reki Ščavnici in Muri pri Razkrižju, okoljevarstveniki iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške pa so znova opozorili na Muro kot pomemben sistem mokrišč, ki bi ga morebitna gradnja hidroelektrarn spremenila bistveno na slabše.

Prvi pohod ob Muri ob dnevu mokrišč so člani razkriškega društva za varstvo narave Tabrih organizirali leta 2000 in udeležilo se ga je sedem pohodnikov. Pozneje, ko so Dravske elektrarne dobile koncesijo za gradnjo osmih murskih elektrarn in se je dvignil val nasprotovanja takšni pozidavi reke, je število soorganizatorjev in udeležencev krepko zraslo. V mednarodnem komiteju za Muro so se povezale okoljevarstvene organizacije iz Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške in z vsakoletnimi pohodi ob dnevu mokrišč, ki se jih je udeleževalo do sedemsto pohodnikov, opozarjale na pomen ohranitve nepozidane Mure. Tudi zato sta v resnem razmisleku energetikov in Dravskih elektrarn Maribor (DEM) kot investitorjev ostali predvsem dve lokaciji za elektrarni: na območju Gornje Radgone in pri Hrastju - Moti. DEM pa je pred tremi leti vložil pobudo za izdelavo državnega prostorskega načrta le za HE Hrastje - Mota.

Kako daleč so postopki izdelave potrebnih študij in podlag za nadaljevanje postopka izdelave DPN, nam te dni ni uspelo izvedeti, saj z DEM nismo dobili odgovorov. Vendar je po zadnjih podatkih že precej daleč izdelava 26 strokovnih podlag, ki jih bo Vodnogospodarski biro Maribor kmalu uporabil za izdelavo okoljskega poročila. Na njegovi podlagi bo treba oceniti sprejemljivost objekta v prostoru in izdelati presojo vplivov hidroelektrarn na okolje. Po zadnji napovedi vodje projekta v DEM Igorja Čuša bi lahko projektiranje HE Hrastje - Mota končali leta 2016.

Toda včerajšnji pohodniki so nasprotovali tudi gradnji ene same elektrarne. »Politiki in energetiki so nam podtaknili Teš 6, govori se o novi nuklearki. Poleg takih megalomanskih projektov je ena pregrada na Muri za slovensko energetsko bilanco nepomembna. »Zato nam Muro pustite pri miru,« je dejal predsednik zveze društev Moja Mura Stojan Habjanič.

»Če bodo zgradili HE v Hrastju - Moti, bo to pomenilo, da smo lisico spustili v kokošnjak, saj bodo potem padale tudi naslednje lokacije na Muri, « pa meni Darko Lorenčič iz Društva za opazovanje ptic Slovenije.