Tiskane izdaje
Ljubljana - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2003 razglasila 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora, saj samomorilnost postaja vedno večje breme razvite družbe. Samomor je danes eden od treh glavnih vzrokov smrti med populacijo, staro od 15 do 44 let. Slovenija sodi med države z najvišjim samomorilnim količnikom - med letoma 1997 in 2005 je bilo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev med 25 in 30 samomorov letno.
Moto letošnjega boja proti samomoru je Z razumevanjem, novo upanje (With understanding, new hope), osredotoča pa se na prenos strokovnega znanja o samomorilskem vedenju v praktične programe in aktivnosti, s katerimi bi zmanjšali samomorilnost ter rešili življenja.
Simpozij o samomoru in samomorilnem vedenju v Portorožu
V ta namen se bodo po svetu zvrstile številne javne razprave. Eno takih gosti tudi Portorož, kjer bo do ponedeljka potekal 11. evropski simpozij o samomoru in samomorilnem vedenju. Sodelujoči strokovnjaki bodo spregovorili o vzrokih za samomor ter o preventivnih ukrepih, svoja znanja in izkušnje pa bodo prvič lahko izmenjali tudi s kolegi iz Rusije. Prav v tem delu Evrope se namreč nekatere države soočajo z najvišjo stopnjo samomorilnosti.
Samomor je spremeljevalec različnih kriz
Samomor je sicer rezultat številnih socio-kulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialno-ekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Strokovnjaki predvidevajo, da je med glavnimi dejavniki tveganja za to dejanje neprepoznana in nezdravljena depresija, znotraj te duševne motnje pa so najbolj ogroženi tisti, ki so samomor že skušali narediti.
Slovenija nima izoblikovane preventive
Slovenija za slednje nima izoblikovane preventive in zdravljenja, tako da ne preprečuje samomora tam, kjer bi se ga najlažje dalo, je nedavno opozoril specialist psihiater in nacionalni koordinator za duševno zdravje pri WHO Andrej Marušič. Prav tako še nima nacionalnega programa za preprečevanje samomora nasploh.
V Sloveniji med 25 in 30 samomorov letno
Najvišji samomorilni količnik je bil v Sloveniji zabeležen leta 1984, ko je znašal več kot 36. Najnižji pa je v zadnjih dveh letih, ko se je številka prvič po letih 1965 in 1966 spustila pod 26 na 100.000 prebivalcev letno, kažejo podatki Inštituta za varovanje zdravja. Trend upadanja samomorilnega količnika v zadnjih dveh letih je še posebej opazen v regijah, kjer so bile aktivnosti za preprečevanje samomora najpogostejše. Taki regiji sta Celje in Ravne na Koroškem.
Za zajezitev samomora in krepitev duševnega zdravja si na Celjskem že peto leto prizadeva posebna skupina, ki deluje pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje ter združuje strokovnjake s področja zdravstva, socialnega varstva in šolstva. Njihovo preventivno delovanje sega od izobraževanja javnih delavcev in strokovne javnosti, da bi znali prepoznati tveganje in tudi pravočasno ukrepali, do delavnic za splošno javnost, kot so ljudje z depresijo, in programa za mlade To sem jaz, usmerjenega v krepitev mladostnikove samopodobe.
Po podatkih WHO si je leta 2000 vzelo življenje približno milijon ljudi. Čeprav je bilo število samomorov običajno višje med starejšimi moškimi, pa to število med mladimi narašča do te mere, da so sedaj skupina z najvišjim tveganjem v tretjini držav, tako razvitih kot nerazvitih.
