Svit bi moral delovati v javnem sektorju

Ljubljana - Kljub zapletom z računalniškim programom bi Svit lahko nadaljeval delo, je včeraj dejal prof. dr. Borut Štabuc, predsednik Zveze slovenskih društev za boj proti raku, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in član programskega sveta Svita. Kot smo poročali, nacionalni program za zgodnje odkrivanje raka na danki in debelem črevesu stoji, čeprav je zanj zagotovljenih 4,4 milijona evrov. Prejšnji informatik je namreč sistem zakodiral, zato novi ne more do celotnega programa. Toda po besedah Štabuca je pred polno vzpostavitvijo Svita še nekaj drugih težav.

Za pilotni projekt, v okviru katerega je Svit k testiranju povabil 9090 državljanov, sta izvajala kolonoskopije le dva zasebna diagnostična centra - ljubljanska izpostava Diagnostičnega centra Bled in Abakus Medico v Rogaški. »Program je vsekakor treba opreti na javni sektor, kjer je zaposlena večina specialistov za kolonoskopije,« je poudaril Borut Štabuc.

Kje je kdo zaposlen, sicer ni odločilno, pomembno je, da je izkušen zdravnik, ki na leto opravi vsaj 150 kolonoskopij, je povedal sogovornik. Takšnih je v Sloveniji 70 in med pripravo programa se je pokazalo, da so njihove zmogljivosti in pripravljenost na delo celo večje, kot jih v Sloveniji potrebujemo. V Svit ni bila vključena niti ena bolnišnica, celo UKC, v katerem so zaposleni vrhunski strokovnjaki za zdravljenje te vrste raka, ne. Težava je v plačevanju dela.

Čeprav je cena ustrezna - podobno kot v Nemčiji stane enostavna kolonoskopija 180 evrov, takšna z odstranitvijo polipov pa 280 -, še vedno ni urejeno plačilo za dodatno delo. Od celotne cene ostane 90 evrov za plačilo dela (poleg zdravnika tudi sestre in administratorke), a ga v bolnišnicah ne morejo izplačati, ker še vedno niso urejene podjemne pogodbe, ki jih je ministrstvo za zdravje napovedalo že v prejšnjem mandatu. UKC je tako lani kandidiral za 2000 kolonoskopij, a je strokovni kolegij gastroenterološke klinike sklenil, da jih brez plačila ne bodo začeli izvajati, je povedal sogovornik. Bolnišnični zdravniki bodo tako morali na delo k zasebnikom in tam sklepati pogodbe o delu, če bo hotel Svit zaživeti, kar se mu ne zdi ustrezna rešitev.

Druga težava so preiskave, ki zahtevajo hospitalizacijo bolnika. »Če gre za večji polip, mora biti bolnik varnostno hospitaliziran. Prav tako je nekatere ljudi treba pripraviti za kolonoskopijo v bolnišnici. Iz teh dveh vzrokov pričakujemo v UKC ob polnem zagonu programa Svit 500 dodatno hospitaliziranih ljudi na leto. K nam bodo prihajali tudi iz zasebnih centrov, kjer niso opremljeni za težje primere. Toda plačilo za te dodatne hospitalizacije ni urejeno,« je povedal predstojnik gastroenterološke klinike.

Kako vidi zaplet z računalniškim programom, ki je začasno ustavil izvajanje Svita? »Računalniški program je pravzaprav namenjen nadzoru nad kakovostjo pregledov. Vsi, pri katerih bodo ugotovili prikrito krvavitev, morajo biti pregledani s kolonoskopijo v enem mesecu. Vse kolonoskopije morajo biti enako kakovostne, ne glede na to, kje jih izvedejo,« je poudaril sogovornik.

Vendar bi se lahko po njegovem mnenju Svit nadaljeval kljub težavam s programom - deluje namreč na dveh vzporednih računalniških sistemih. V enem so zaradi endoskopij že povezani UKC Ljubljana, Maribor, Diagnostični center Bled in Abakus Medico. Drugi, s katerim so težave, naj bi povezoval vse izvajalce. »Svit zagotovo lahko začasno peljemo naprej samo s prvim sistemom. Začeti je treba čim prej,« je dejal Štabuc. Že lani bi namreč morali pregledati generacijo, rojeno leta 1940, a je zaradi računalniških zapletov niso, letos pa še generacijo, rojeno leta 1941.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela