Sviz opozarja, da vlada ne drži besede

Ljubljana – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije danes v sporočilu za javnost ponavlja očitke, da vlada v pogajanjih o novem plačnem sistemu krši temeljna načela socialnega dialoga in ne drži dane besede. Kljub drugačni obvezi je vložila spremembo zakona, ki funkcionarjem omogoča vstop v nov plačni sistem 1. marca. Pri tem v Svizu kot enostransko označujejo trditev ministra za javno upravo Gregorja Viranta, da bo vlada s spremembami zakona do leta 2009 pri funkcionarjih privarčevala štiri milijarde tolarjev.

Dejstvo je, da se po predlogu odloka o plačah funkcionarjev osnovne plače sodnikom in županom večinoma zvišujejo, poudarjajo v Svizu. Ob upoštevanju znižanega dodatka na delovno dobo in znižanju plač nekaterih funkcionarjev v letu 2006, ki jih mora parlament še izglasovati, bo tako obseg plač za funkcionarje leta 2009 za 166 milijonov tolarjev večji, kot je zdaj (v resnici bo še večji, ker so pri izračunu upoštevane obstoječe vrednosti osnov za obračun plač).

V sindikatu ugotavljajo, da vlada nedvomno predlaga zvišanje osnovnih plač dvema skupinama funkcionarjev: županom in sodnikom. Ti dve skupini pa predstavljata skupaj približno 77 odstotkov vseh funkcionarjev, ki jih ta odlok zadeva. Tako se po navedbah sindikata predlaga, da bi županom dvignili plače za dva, štiri, pet in pri eni od skupin celo za deset plačnih razredov, kar bi pomenilo od 8- do 40-odstotno zvišanje plač županov. Okrajnim sodnikom pa naj bi se osnovne plače dvignile za dva razreda (osem odstotkov), okrožnim za enega (štiri odstotke) ter vrhovnim sodnikom za pet razredov (20 odstotkov).

Zanimivo je tudi primerjati isti odlok s predlogom iz 9. septembra 2003, saj je slednji predvidel za ministre 60. plačni razred, najnovejši predlog odloka pa predvideva plače ministrov v 62., 63. in 64. razredu, dodajajo v sindikatu. Plače poslancev je predlog odloka iz leta 2003 predvideval med 53. in 59. plačnim razredom, aktualni predlog pa jih predvideva med 55. in 62. plačnim razredom.

"Z vidika aktualnih pogajanj in preteklih predlogov vladne strani gre tudi v primeru ministrov in poslancev za zviševanje osnovnih plač in ne za nižanje. Ker predlog vlade o višini osnovnih plač javnih uslužbencev ostaja enak, pri funkcionarjih pa se osnovne plače višajo, je očitno, da vlada predlaga povečanje nesorazmerij med plačami funkcionarjev in javnih uslužbencev," ugotavljajo v sindikatu.

Pri tem poudarjajo, da ne trdijo, da je katero od omenjenih povišanj plač samo po sebi neutemeljeno. Želijo le, da se vse plače - tako dvigi kot znižanja za funkcionarje in javne uslužbence - uveljavijo sočasno. "To bi bilo tudi edino korektno, ker je vreča denarja, iz katere vsi jemljemo za plače, precej omejena," so še zapisali sindikatu, kjer so sicer spomnili, da je minister Virant v imenu vlade slabega pol leta pred vložitvijo zakona, ki funkcionarjem omogoča vstopiti v nov plačni sistem 1. marca letos, podpisal izjavo, v kateri ni bilo določbe o predčasnem vstopu funkcionarjev v nov plačni sistem.