Tiskane izdaje
Svobodno tržaško ozemlje je bilo nekakšna začasna nevtralna država (od Devina do reke Mirne), ki so jo velike sile ustanovile po drugi svetovni vojni s pariško mirovno pogodbo 10. februarja 1947 (v veljavo je stopila 15. septembra istega leta), da bi pomagale urediti vprašanje meje med Jugoslavijo in Italijo. Medtem, ko je za vse velesile, Združene narode, Jugoslavijo in naslednice ter za predstavnike italijanske države vsa leta po Londonskem memorandumu (1954), ko je prišlo do razdelitve cone A Italiji in cone B Jugoslaviji, posebej pa z Osimskimi sporazumi leta 1975, veljalo, da je vprašanje meje med Italijo in Jugoslavijo dokončno rešeno, so privrženci Gibanja svobodni Trst (Movimento Trieste Libera - MTL), ki ga vodi Roberto Giurastante, prepričani, da Svobodnega tržaškega ozemlja niso nikoli mednarodno pravno formalno ukinili, da STO torej še zmeraj obstaja in da bodo predvsem zaradi načrtnega siromašenja Trsta s strani Rima naredili vse za uzakonitev še zmeraj obstoječe nevtralne državice s približno 370.000 prebivalci.
Osvobodili bi tudi cono B v Istri
Kot nam je povedal Matej Pregarc, 19-letni študent Strojne fakultete na ljubljanski univerze, ki je skupaj s somišljeniki že podal vlogo za ustanovitev gibanja STO-TLT- STT na koprsko upravno enoto, imajo v Trstu 20.000 zbranih podpisov. Minule dni so postavili v Trstu stojnice, na katerih zbirajo nove člane. Po Pregarcu bi tudi v slovenski in hrvaški Istri to gibanje podprlo vsaj 60 odstotkov prebivalstva, zaradi ekonomske krize, brezizhodnosti in zaradi načrtnega siromašenja krajev v tržaški občini in v severni Istri. "V Osimskih sporazumih je opomba, ki opozarja, da ti sporazumi ne spreminjajo mirovne pogodbe iz leta 1947. Po tej pogodbi pa Trst in Istra ne pripadata Italiji. STO mora biti nevtralna država, ne sme biti v nobeni ekonomski ali politični uniji. Če bi hoteli to spremeniti, bi morali spreminjati dokumente na ravni Združenih narodov. Vsi čakamo na papirje, zastopajo nas mednarodno uveljavljeni pravniki, zahtevamo referendum (plebiscit)," pravi Matej Pregarc.
Roberto Giurastante, ki je Sloveniji znan kot večletni aktivist Alpe Adria Green in prvi borec proti plinskim terminalom v Trstu, pravi: "Zaradi naših prizadevanj zbiramo denar med člani in podporniki, ki ga bomo potrebovali za odvetnike na mednarodnih forumih." Gibanju namreč očitajo nenavdano razsipno kampanjo, saj imajo na Borznem trgu v Trstu že lep čas zelo razkošne prostore v prvem nadstropju reprezentančne palače. Le od kod toliko denarja? Kdo je plačal tisoče rdečih zastav, vsaj osem različnih vrst majic, kapice, zapestnice, priponke, transparente, vetrovke, nahrbtnike, celo plaščke za pse... "Enostavno: Gibanje v Trstu ima 3.500 aktivnih članov, od katerih je vsak plačal 20 evrov in tako smo dobili 70.000 evrov. Tudi majčke vsi kupujejo in tako podpirajo naše gibanje," razlaga Pregrac.
Kdo je za Gibanjem svobodni Trst?
"Sprašujejo, kdo stoji za nami," je vprašal množico na zborovanju Giurastante. "Vi stojite za nami, vi ste v ozadju," je populistično vodil množico privržencev Giurastante. V resnici pa vse več virov zatrjuje, da to gibanje na vse načine podpira Giulio Camber, tržaški politik, ki je podpiral več različnih strank v Trstu. Najprej je podpiral celo Craxijeve socialiste, zatem Listo z Trst, kasneje Berlusconijvo Naprej Italija. Zaradi številnih škandalov se na zadnjih volitvah ni več uvrstil v senat ali poslansko zbornico. Znašel se je na političnem robu in začel na svoj način tolči po vladajoči levici.
Tudi predstavniki slovenske manjšine v Trstu so se razdelili. Tržaški odvetnik in pokrajinski sekretar Slovenske skupnosti Peter Močnik trdi, da so celo nepremičnine v Trstu vpisane na lastnino države STO. "Dejstvo, da je italijanska vlada dobila upravo nad Trstom, ne pomeni, da je Italija dobila suverneost nad tem ozemljem. Ali bodo ta problem rešili v OZN, ali pa bo ta problem večno ostal odprt." Proti STO je javno nastopila slovenska poslanka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina in še več drugih uglednih slovenskih zamejcev. Tržaški župan Roberto Cosolini je dejal, da Gibanje svobodni Trst širi nostalgijo, samopomilovanje, ideološke delitve iz časov izpred desetletij. "Otroke, ki so korakali po Trstu bi morali učiti o tem, kako težke čase in krvavo pot je prehodil Trst do te točke danes, ko je postal svobodno mesto," je dejal Cosolini in dobil podporo pri predsednici dežele Debora Serrachiani.
Jože Pirjevec, profesor zgodovine na Univerzi na Primorskem, iz Trsta: "Teza, da STO še živi je iz trte izvita. Dokončno je bilo de facto ukinjeno z londonskim memorandumom in de iure z Osimskimi sporazumi. Vse podpisnice mirovne pogodbe so to priznale, velike sile so podprle Osimske sporazume, ostale so priznale molče, nobena ni protestirala. Sklicevanje na to himero in na preživetje tega nikoli rojenega otroka (STO), je absurdno. Toda zadeva ni zanemarljiva, saj obuja italijanske apetite po coni B. Vračamo se v čase Liste za Trst. Toje slepa ulica, ljudje se hitro pustijo zapeljati. Dogajanje predvsem politično slabi levico v Trstu."
