Tiskane izdaje
Problemi, spori se po predsednikovih besedah lažje rešujejo, če imamo jasnost v pogledu načel, ki nas vodijo pri reševanju teh sporov, pri čemer je omenil dobro vero, vzajemno spoštovanje in vzajemno korist.
V današnjem pogovoru, ki ga je v Ljubljani pripravil IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, je predsednik v nadaljevanju spregovoril o vrsti različnih tem. Tako se je dotaknil sodelovanja z vlado in spomnil, da nova vlada "še ni v sedlu" sto dni.
Türkov odločni »ne« Mesićevi spravni predsedniški pobudi (iz četrtkove tiskane izdaje Dela)
Spravnega srečanja predsednikov Slovenije, Hrvaške in Italije - to zamisel je pred dnevi znova obudil Stjepan Mesić - kot kaže, ne bo. Slovenski predsednik Danilo Türk namreč sodi, da »za takšno srečanje ni niti nujne potrebe niti vseh pogojev«. Türk je prepričan, da je »v političnem smislu visoka raven sprave že dosežena: Slovenija in Italija sta članici Evropske unije, ki je največji in najuspešnejši projekt sprave v zgodovini Evrope, med Slovenijo in Hrvaško pa ni zgodovinske dediščine, ki bi zahtevala dodatna državniška spravna dejanja«.
Slovenski predsednik je o pobudi hrvaškega predsednika Stjepana Mesića, s katero bi oživili idejo trojnega spravnega predsedniškega srečanja v Trstu, izvedel iz medijev. Poleg ugotovitve, da za srečanje »ni niti nujne potrebe niti vseh pogojev« in da je visoka raven sprave že dosežena s Slovenijo in Italijo v EU, s čimer sta se »strinjala tudi predsednik Slovenije Danilo Türk in predsednik Italije Giorgio Napolitano ob njunem srečanju v Ljubljani«, slovenski predsednik še poudarja, da ima vprašanje sprave tudi etično dimenzijo.
»Ta pa zahteva, da se v Italiji opravi jasnejše soočenje z zločini fašizma, zgodovinsko najzgodnejšega totalitarnega sistema v tem delu Evrope, ki je bil vir mnogih vrst zla v dvajsetem stoletju. Velik del slovenskega naroda je tako kot mnogi pripadniki italijanskega naroda več kot dve desetletji trpel pod fašistično diktaturo in bil izpostavljen različnim vrstam zatiranja,« sporoča predsednik države.
»Med drugo svetovno vojno, v času italijanske vojaške okupacije, so bili storjeni številni vojni zločini nad Slovenci, zlasti nad civilnim prebivalstvom. Veliko ljudi je bilo odgnanih v koncentracijska taborišča na Rabu, Gonarsu in drugod. Mnogi od teh zločinov zoper človečnost in mednarodno pravo še vedno niso kaznovani. Vse to je ustvarilo etični primanjkljaj, zaradi katerega Italija še ni doživela potrebne katarze,« meni Türk.
Slovenski predsednik je zadovoljen zaradi prizadevanja uglednih osebnosti v Italiji, kot sta sodnik Antonio Intelisano in slovenski pisatelj Boris Pahor, ki opozarjata na ta problem, in upa, da bo to privedlo do potrebnega razumevanja v širši italijanski javnosti. »Tako bo tudi mogoč napredek pri ustvarjanju razmer za morebitna nova spravna dejanja,« je sklenil Türk.
Čeprav so bili (sedanji in nekdanji) voditelji treh držav v preteklosti načelno naklonjeni srečanju, so predvsem Hrvaško, manj pa Slovenijo od njega odvračale nesprejemljive izjave visokih italijanskih politikov, ki so praviloma pozabljali na strahote fašizma ali pa so fašiste izenačevali s tistimi, ki so se bojevali proti njim.
Za zamrznitev te pobude je leta 2007 poskrbel Giorgio Napolitano, ki je ob obletnici spomina na fojbe govoril o krvoločnem slovanskem sovraštvu, načrtih pripojitve in etničnem čiščenju. Mesić je takrat edini »posredoval« z izjavo, da v Napolitanovih besedah vidi odkrit rasizem, zgodovinski revizionizem in politični revanšizem. Uradna Slovenija je takrat in pozneje večinoma molčala. Vse do včeraj.
