Türk: Ustavo prilagodimo potrebam, ki jih prinaša čas

Predsednik republike Danilo Türk je sklical pogovor na temo Prihodnost in razvoj slovenske ustavne ureditve, na katerega je povabil vse politične akterje in akademika Tineta Hribarja.

Objavljeno
08. julij 2009 16.22
Da. O./STA
Da. O./STA

Ljubljana - Slovenija bo po ustavnih spremembah suverena in dobro povezana v EU, je po pogovoru o prihodnosti ustavne ureditve s predsedniki vlade, DZ in strank dejal predsednik republike Danilo Türk. Ocenil je, da so udeleženci podprli širšo razpravo o slovenski ustavi. Kot kaže so najbližje spremembe ustave glede ustavnega sodišča, ki jih pripravlja vlada.


"Ta sestanek je bil pomemben, ker izkazuje visoko stopnjo podpore, skoraj popolno podporo ideji, da bi opravili neko širšo razpravo o naši ustavi z namenom, da se v tej razpravi ugotovi, ali so potrebne kakšne spremembe. Predvsem pa, da se pri razlagi in uporabi ustave čimbolj prilagodimo potrebam, ki jih prinaša čas," je dejal Türk.


Ob tem je poudaril, da je politična podpora zelo pomembna in je bila danes tudi podana. Po njegovih besedah pa so se pogovarjali tudi o tem, kako priti do dobre opredelitve prioritet in kako se organizirati, da bo ta razprava lahko uspešna.


Pogovora se nista udeležila predsednik SDS Janez Janša, ki ga je nadomestil član strokovnega sveta stranke Gregor Virant, in akademik Tine Hribar, s katerim pa je predsednik republike, kot je pojasnil, že opravil vrsto pogovorov o ustavnih spremembah.


Pobuda predsednika republike je po besedah premiera Boruta Pahorja pomembna predvsem zato, ker odpira prostor predparlamentarne razprave, v kateri je pomembno oblikovati prioritete. Ob tem je izpostavil, da "ne gre hiteti, nobene pobude ne gre izločati". Velja izpostaviti tiste pobude za spremembo ustave, ki so bistvene, in okrog tistih strniti tudi strokovno razpravo, je prepričan Pahor. Predsednik DZ Pavel Gantar meni, da je treba biti pri ustavnih spremembah "tradicionalno zadržan in konzervativen".


Virant je po pogovoru pojasnil, da so predvsem iskali tiste točke, pri katerih bi lahko dosegli dvotretjinski konsenz v DZ. Ob tem je izpostavil hitrejše oblikovanje vlade po nemškem ali avstrijskem modelu in vlogo DS, kjer se nakazujeta dve rešitvi, ali ukinitev DS ali preoblikovanje v zbor pokrajin. Kot tretje področje ustavnih sprememb, ki se mu obeta zadostna podpora, pa je Virant omenil ustavno sodišče.


Golobič do sprememb optimističen


Golobič je po današnjem pogovoru pri predsedniku republike ocenil, da obstaja velika možnost, da bi prišlo kar nekaj ustavnih sprememb skozi debato, ki se je danes začela, uspešno do konca. V Zaresu so sicer predlagali spremembo referendumske ureditve, o čemer bo v prihodnje po njegovem mnenju tekla razprava.


V stranki DeSUS z pogovori zadovoljni


V DeSUS so zadovoljni s pogovori in temu posvetovalnemu procesu pripisujejo izjemen pomen, je pojasnil predsednik stranke Karl Erjavec. Kot je dodal, so se dogovorili, da bodo v proces priprave ustavnih sprememb čim bolj vključili civilno družbo, ki pomembno vpliva na oblikovanje javnega mnenja. V DeSUS so po njegovo opozorili na položaj DS in tudi na nezdružljivost funkcij poslanca in župana. Erjavec naslednji korak pričakuje jeseni.


V SLS do ustavnih sprememb še zadržani


Predsednik SLS Radovan Žerjav je pojasnil, da so v stranki zadržani do ustavnih sprememb."Ocenjujemo, da bi bilo modro v času, ko je na pohodu finančno-gospodarska kriza in ko vlada odpira razpravo o strukturnih reformah, to razpravo o ustavnih spremembah prestaviti na čas po krizi," je poudaril. Kljub pomislekom pa bo SLS po Žerjavovih besedah sodelovala v procesu priprave ustavnih sprememb, pri čemer je po njegovo potrebna temeljita razprava.


Predsednik republike je napovedal, da bodo v razpravo o prihodnjih ustavnih spremembah vključili strokovnjake, ljudi z izkušnjami in predstavnike civilne družbe. O načinu razprave pa bo, kot je dejal, moral še razmisliti