Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Slovenija se cvre, praži, peče ... Vročina, ki je naše kraje zajela konec prejšnjega tedna, ne popusti, in tako bo še ves teden, vsaj do sobote, ko naj bi se vendarle malo ohladilo: še vedno bo toplo, a ne prevroče, občutno osvežitev pričakujemo šele sredi naslednjega tedna, pravi meteorologinja mag. Tanja Cegnar.
Trend, ki smo mu priča, se bo nadaljeval
V drugi polovici avgusta je tak vročinski val, kot ga imamo zdaj, redkost, pravi Cegnarjeva: »Vse kaže, da postajajo hitri prehodi med hladnim in vročim vremenom ter obratno vse pogostejši in ta trend se bo predvidoma nadaljeval tudi naprej. V preteklosti smo imeli izjemno veliko vročih dni avgusta 1992, še nekoliko več jih je bilo v izjemnem avgustu 2003. Sledi jima avgust 2001. Lani so bili v Ljubljani avgusta samo trije vroči dnevi, to so tisti, ko temperatura doseže ali preseže 30 stopinj Celzija. Septembra se je temperatura v preteklosti izjemoma že dvignila nad 30 °C tudi v notranjosti države. Tople, čeprav manj vroče dneve pa imamo tudi še jeseni, vendar so noči že daljše in moč sončnih žarkov septembra hitro slabi, zato take toplotne obremenitve, kot jo imamo te dni, letos ne pričakujemo več. Absolutno najvišja doslej izmerjena temperatura je bila v ponedeljek presežena na Kredarici, dozdajšnji rekord je bil dosežen v izjemno vročem poletju 2003 in je znašal 18,6 stopinje Celzija, v ponedeljek pa je temperatura dosegla 19,2 stopinje.«
Gneče na urgencah ni
Mnogi vročino vse težje prenašamo, kar ni prav nič čudnega. »Vročinski val se razvija postopoma, s trajanjem ga tudi vse težje prenašamo. Vročino najbolje prenašajo ljudje, ki so v dobri telesni kondiciji, obremenilne učinke pa prej začutijo bolniki, starostniki, majhni otroci, ljudje s čezmerno telesno težo, ljudje, ki jemljejo zdravila in podobno,« pojasnjuje Cegnarjeva. Dlje ko smo izpostavljeni vročini, bolj postajamo utrujeni, koncentracija hitreje popusti, še opozarja: nekatere raziskave kažejo, da ne popušča le hitra sposobnost odzivanja, ampak tudi tolerantnost. »V preteklosti, ko večina vozil še ni imela klimatskih naprav, je statistika beležila opazen porast števila prometnih nesreč. Danes je lažje, saj ima večina vozil klimatsko napravo. Paziti pa je treba, da ne pretiravamo z nastavljanjem premočnega hlajenja, saj je hiter prehod iz močno ohlajenega prostora na prosto, kjer je vročina, velika obremenitev za telo, predvsem ožilje in srce.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Tolikšne temperature bi zelo težko prenašali, če bi bilo v zraku veliko vlage
