O tem, za kakšen neverjeten uspeh gre, pričajo primerjave z drugimi dobrodelnimi akcijami. Za Krisa se je po zadnjih podatkih nateklo 3,4 milijona evrov, v odmevni akciji Klic dobrote za pomoč družinam v stiski pa se v enem mesecu vsako leto zbere osemkrat manj denarja.
Po tem dogodku si upamo napovedati, da se bo Slovenija v poročilu o dobrodelnosti, ki ga vsako leto pripravlja fundacija za dobrodelnost (CAF), znašla v vrhu. Že zdaj njen položaj ni slab, saj med 144 državami zaseda 47. mesto. Omenjena fundacija indeks dobrodelnosti računa iz povprečja deleža oseb v državi, ki darujejo denar, pomagajo neznancem ali opravljajo prostovoljna humanitarna dela.
Človeška sočutnost
Peter Tomažič iz Slovenske karitas ocenjuje, da je zbiranje denarja za pomoč Krisu sprožilo izjemen in navdušujoč odziv. »Odzvala se je celotna država, vsi mediji, to je nekaj, kar se še ni zgodilo v taki meri. Človek težko ostane neprizadet in brez sočutja, ko gre za otroško življenje in ko ve, da lahko sredstva stoodstotno spremenijo življenje fantka in njegovih staršev.«
Njihova največja akcija Klic dobrote prinese na leto 400.000 evrov, največji odziv darovalcev pa imajo v omenjeni dobrodelni organizaciji ob velikih naravnih nesrečah, ki prizadenejo Slovenijo. Ob poplavah v letu 2007, ko je bilo najhuje v Železnikih, je Slovenska karitas v nekaj tednih zbrala nekaj manj kot milijon evrov, v neurjih leta 2008 pa več kot 700.000 evrov. To pa je še vedno znatno manj, kot je bilo prispevkov za Krisa. »Slovenci se vedno odzovemo ob naravnih nesrečah in tudi ob manjših nesrečah, kadar nas stiska nagovori in ko si lahko predstavljamo, kaj bi to pomenilo za nas, če bi bili v enaki situaciji,« pravi Tomažič.
Vsako leto jim kdo daruje več kot 5000 evrov, včasih pa je znesek še višji, zlasti ob naravnih nesrečah. Največji enkratni prispevek podjetja do zdaj je bila donacija Mercatorja v višini 250.000 evrov, ki so jo skupaj z Rdečim križem prejeli za pomoč s hrano ob začetku gospodarske krize in množičnih odpuščanj.
Čakanje na odziv iz Amerike
Kdo je prispeval za Krisa, bo objavljeno v prihodnjih dneh. Javno je že znano, da so v podjetju Bia Separations, ki je sodelovalo pri razvoju zdravila, prispevali 50.000 evrov, podjetje OMV Slovenija, kjer dela Krisova mama, pa je dobrim 18 tisoč evrom, zbranim s točkami zvestobe, dodalo še skoraj 12 tisočakov. V Društvu Viljem Julijan so z njihovim Skladom Viljem Julijan za otroke z redkimi boleznimi donirali pet tisoč evrov.
Zdaj je samo vprašanje časa, kdaj bo 19-mesečni Kris Zudich odšel na zdravljenje v Ameriko. Njegov zdravnik Damjan Osredkar je povedal, da so tja že poslali podatke in da čakajo pojasnila, kje in kdaj bo zdravljenje, ter natančne cene zdravila in ime zdravnika, ki bo apliciral zdravilo, za katerega celotna Slovenija upa, da bo učinkovalo.
Denar za to zdravilo so že zbirali za bolnike v Nemčiji in na Portugalskem, a je tam prebivalstvo mnogo številčnejše, kar je še en dokaz čudeža dobrote, ki smo mu bili v teh dneh priča v Sloveniji. Pred leti je pri nas odmevalo tudi zbiranje denarja za operacijo noge malemu Reneju, vendar so se prispevki nabirali počasneje.
Kaj pa bo z denarjem, ki presega Krisove potrebe? Larisa Štoka, predsednica društva Palčica pomagalčica in učiteljica na koprski osnovni šoli Antona Ukmarja, je dejala, da bodo najprej pomagali Krisu. Ko bo njegovo zdravljenje končano, pa bodo risali nasmehe na obraze drugih otrok, ki so se znašli v stiski. Poudarila je, da bodo skrbeli za pregledno porabo in da ne bo z denarjem nikamor poniknila. »Za kaj takega sem prevelika,« je zaključila v smehu. Nastanek društva Palčica pomagalčica so zanetili njeni tedanji prvošolci, ko so ob koncu lanskega leta organizirali obdaritev 250 otrok. Sledile so manjše dobrodelne akcije, ki so jih financirali z zbiranjem zamaškov in starega papirja. Velikanskega uspeha, ki je sledil povsem brez priprav, Štokova še danes ne more dojeti.
Ponosni, da so del solidarnega okolja
V Rdečem križu Slovenije vedno znova ugotavljamo, da se dobrodelnosti ne da izmeriti. Vsaka pomoč sočloveku v denarju, lepi besedi ali dejanju je neprecenljiva za tistega, ki je pomoči potreben in je v denarju ni mogoče meriti. Prav tako velja za donatorje. Šteje vsak evro ali dobro dejanje. Ob vsaki naravni nesreči hitro in radodarno priskočimo na pomoč. V Rdečem križu Slovenije smo ponosni, da smo del sočutnega in solidarnega okolja, ki zna tenkočutno prisluhniti potrebam sočloveka in vedno znova pokaže svojo darežljivost. Tokrat se je v kratkem času zbralo ogromno vsoto za Krisovo zdravljenje.
Člani in prostovoljci Rdečega križa se dnevno srečujemo z raznovrstnimi stiskami. Minimalne plače in najnižje pokojnine ne zadoščajo za dostojno življenje, celo za osnovne potrebe ne. Na Rdeči križ in druge humanitarne organizacije se obračajo po pomoč tudi ljudje, ki redno delajo poln delovni čas, pa s prejemki ne morejo preživeti meseca, pa tudi upokojenci, ki kljub polni delovni dobi ne morejo preživeti s svojo pokojnino.
Da bi lahko tistim, ki so potisnjeni na rob družbe, zagotavljali redno in dostojanstveno pomoč v hrani, materialnih sredstvih, letovanjih socialno ogroženih otrok itn., v Rdečem križu Slovenije na nacionalni in lokalnih ravneh nagovarjamo ljudi, naj darujejo in tako podprejo naša prizadevanja za preprečevanje in lajšanje stisk najbolj ranljivih med nami. V preteklih nekaj letih je letno prejelo našo pomoč več kot 110.000 posameznikov in družin. Mnogim smo lahko pomagali zaradi dobrosrčnosti številnih anonimnih donatorjev, ki so ves čas prispevali v naših tradicionalnih nacionalnih dobrodelnih akcijah Peljimo jih na morje, Lepo je deliti in med dobrodelnim koncertom, ki ga je letos nasledil Teden humanitarnosti. Mnoga območna združenja Rdečega križa izvajajo dobrodelne akcije v svojem okolju in veseli bomo, če nam bodo letos tekom leta v vseh akcijah namenili vsaj pol vsote, ki so jo v minulih dneh za Krisovo zdravljenje.
Mag. Vesna Mikuž
predsednica RKS
V Rdečem križu Slovenije vedno znova ugotavljamo, da se dobrodelnosti ne da izmeriti. Vsaka pomoč sočloveku v denarju, lepi besedi ali dejanju je neprecenljiva za tistega, ki je pomoči potreben in je v denarju ni mogoče meriti. Prav tako velja za donatorje. Šteje vsak evro ali dobro dejanje. Ob vsaki naravni nesreči hitro in radodarno priskočimo na pomoč. V Rdečem križu Slovenije smo ponosni, da smo del sočutnega in solidarnega okolja, ki zna tenkočutno prisluhniti potrebam sočloveka in vedno znova pokaže svojo darežljivost. Tokrat se je v kratkem času zbralo ogromno vsoto za Krisovo zdravljenje.
Člani in prostovoljci Rdečega križa se dnevno srečujemo z raznovrstnimi stiskami. Minimalne plače in najnižje pokojnine ne zadoščajo za dostojno življenje, celo za osnovne potrebe ne. Na Rdeči križ in druge humanitarne organizacije se obračajo po pomoč tudi ljudje, ki redno delajo poln delovni čas, pa s prejemki ne morejo preživeti meseca, pa tudi upokojenci, ki kljub polni delovni dobi ne morejo preživeti s svojo pokojnino.
Da bi lahko tistim, ki so potisnjeni na rob družbe, zagotavljali redno in dostojanstveno pomoč v hrani, materialnih sredstvih, letovanjih socialno ogroženih otrok itn., v Rdečem križu Slovenije na nacionalni in lokalnih ravneh nagovarjamo ljudi, naj darujejo in tako podprejo naša prizadevanja za preprečevanje in lajšanje stisk najbolj ranljivih med nami. V preteklih nekaj letih je letno prejelo našo pomoč več kot 110.000 posameznikov in družin. Mnogim smo lahko pomagali zaradi dobrosrčnosti številnih anonimnih donatorjev, ki so ves čas prispevali v naših tradicionalnih nacionalnih dobrodelnih akcijah Peljimo jih na morje, Lepo je deliti in med dobrodelnim koncertom, ki ga je letos nasledil Teden humanitarnosti. Mnoga območna združenja Rdečega križa izvajajo dobrodelne akcije v svojem okolju in veseli bomo, če nam bodo letos tekom leta v vseh akcijah namenili vsaj pol vsote, ki so jo v minulih dneh za Krisovo zdravljenje.
Mag. Vesna Mikuž
predsednica RKS