Zagreb - Ves optimizem hrvaških in bruseljskih krogov je še enkrat nasedel na trda slovenska stališča, v današnji izdaji piše zagrebški Jutarnji list. Vjesnik pa ocenjuje, da je slovensko oviranje hrvaških pogajanj z EU škodljiva in kratkovidna politika Ljubljane.
Vladi v odhodu v Ljubljani je na koncu uspelo uresničiti to, česar si morda ne bi upala, če bi še bila na oblasti - blokirala je kar pet poglavij v naših pristopnih pogajanjih, tako kot je pred mesecem dni napovedal zunanji minister Dimitrij Rupel, nadaljuje Jutarnji list.
V nerodnem položaju je tudi prihodnji mandatar Borut Pahor, saj se ne sme umakniti s položajev, ki jih je postavil Rupel, ker mu bodo takoj očitali, "da je izdal nacionalne interese". Zatorej je pohitel z izjavo, da bo proti kakršnemukoli prejudiciranju meje nastopil trdno, ocenjuje zagrebški časnik.
Jutarnji list še navaja, da "žal v naših stališčih obstajajo točke, na katerih so narisane meje", za kar so odgovorni hrvaški pogajalci. "Vendar je sklep, da je tandem Janša/Rupel v odhodu uspel škoditi Hrvaški in pokazati figo tako Bruslju, ki je zahteval konstruktivnost do naših pogajanj, kot tudi svojim naslednikom, saj bo prišel Pahor na prvo srečanje s Sanaderjem z bremenom neodprtih poglavij. Vsaka čast," sklene komentator Jutarnjega lista.
Tudi Vjesnik poudarja, da so pojasnila slovenske strani glede blokade pogajanj "preprost in neprijeten ping-pong, ki bo lahko vsem prinesel le škodo". Takšna politika ne škodi zgolj Hrvaški, temveč neposredno tudi Sloveniji, ker objektivno zavira napredek in demokratizacijo celotne regije.
"Nova slovenska vlada bo kmalu pokazala, ali je problem le v Ruplu. Novi mandatar ima obenem priložnost in veliko odgovornost," je izpostavil Vjesnik. Kot dodaja, gre v prid Hrvaški nekaj elementov.
Prvič, slovensko zoperstavljanje mnogim članicam EU ni simpatično in tudi Evropska komisija je ocenila, da se dvostranska vprašanja ne urejajo v pristopnih pogajanjih. Drugič, promocija Hrvaške kot države, ki mora čim prej vstopiti v EU, je eden najmočnejših angažmajev evropske diplomacije. Tretjič, Hrvaški so že povedali, da ji ni treba preveč skrbeti zaradi blokade, temveč se mora osredotočiti na tisto, kar lahko stori v pogajalskem procesu, navaja Vjesnik.